Svet na novi prelomnici – zabeležke ob branju knjig Capital in the Twenty-First Century Thomasa Pikettyja, The Entrepreneurial State Mariane Mazzucato in Karl Marx: A Nineteenth-Century Life Jonathana Sperberja

Kakšna je dinamika akumulacije in distribucije kapitala? Vprašanja o dolgoročnem razvoju neenakosti, koncentraciji bogastva in možnostih gospodarske rasti so v središču politične ekonomije. Vendar je do zadovoljivih odgovorov težko priti brez ustreznih podatkov in jasnih vodilnih teorij.

Nadaljujte z branjem

Plaidoyer za prenovljeno teorijo informacij

Informacije so del “spektruma” podatki-informacije-znanje-modrost (PIZM). “Spektrum” je v optiki pramen mavričnih barv, ki nastane pri prehodu bele svetlobe skozi stekleno prizmo. Spoznanja številnih znanosti, povezana s podatki, informacijami, znanjem, razumevanjem pomena, spominom, inteligenco, zavednim in modrostjo terjajo prenovljeno teorijo informacij, ki naj bi bila splošno veljavna in uporabna.

Nadaljujte z branjem

Free – The future of radical price

Chris Anderson je avtor uspešnice Dolgi rep, objavljene leta 2006, sedaj pa je pred nami njegova nova knjiga Free – The future of radical price (New York: Hyperion) iz leta 2009. Govori o brezplačnih proizvodih in storitvah kot uspešni poslovni strategiji prihodnosti na digitalnih trgih interneta in svetovnega spleta po modelu korenito spremenjenega določanja cen (angl. freeconomics).

Nadaljujte z branjem

Modrost kot predmet informacijske znanosti

Raziskave modrosti so postale popularne zlasti v zadnjih dveh desetletjih in splošno sprejeta definicija modrosti še ne obstaja, obstaja pa konsenz, da je modrost koncept, ki ga je mogoče preučevati z različnih vidikov, podobno kot informacije. Izvedena je metaanaliza izbranih virov s področja nevropsihologije in informacijske znanosti, ki priznavajo modrost kot legitimen predmet proučevanja. Za reševanje problemov in za prilagajanje na spremembe v okolju so bistvenega pomena inteligentnost, znanje in modrost ter spomin kot njihova psihična osnova.

Nadaljujte z branjem

ERIH – evropski referenčni seznam za humanistične vede

V eni od prejšnjih številk časopisa OZ smo opozorili na nastajanje Evropskega raziskovalnega prostora – ERA (European Research Area) in Globalnega raziskovalnega prostora – GLOREA (Global Research Area) [1], v tem prispevku pa bomo opozorili slovensko znanstveno javnost na razvoj Humanističnih ved v evropskem raziskovalnem prostoru – HERA (Humanities in the European Research Area) in na nastanek Evropskega referenčnega seznama za humanistične vede – ERIH (European Reference Index for the Humanities).

Nadaljujte z branjem