Božo Težak se je že v 60-ih letih zavzemal za klinični pristop kot pogoj za profesionalno delovanje ter izvajanje knjižničnega in informacijskega izobraževanja.
Leta 1911 je A. N. Whitehead v Uvodu v matematiko zapisal, da civilizacija napreduje, zahvaljujoč povečevanju stevila pomembnih operacij, ki jih lahko opravljamo, ne da bi o njih razmišljali.
Članek predstavlja gradivo, ki naj bi bilo podlaga za članek Uvod v kritiko informacijske družbe, ki ga pripravljam. Knjiga Johna Featherja Informacijska družba: obravnava kontinuitete in spremembe predstavlja odličen uvod za knjižnične, informacijske in komunikacijske študije, pri katerih je razumevanje informacijske družbe teoretični okvir za proučevanje bolj specializiranih vprašanj.
V letu 1999 je bila zadnja konferenca uporabnikov COBISS pred prehodom v novo tisočletje.
Veliki nemški pisatelj Johann Wolfgang von Goethe je zapisal, da se moramo primerjati z drugim, če hocemo spoznati sami sebe.
Do pojava elektronskega publiciranja se je znanstveno komuniciranje skoraj 400 let razvijalo v smeri, ki jo je tehnološko določal tisk na papirju.
Nevidni računalnik: zakaj lahko propadejo dobri proizvodi, osebni računalnik je preveč zapleten in so informacijske naprave rešitev.
V zadnjem času so se v svetu na novo razmahnile razprave o naravi informacij in informacijskih sistemov v razponu od pojmovanja informacije kot materialne fizične enote, ki je odgovorna za urejenost (nasproti kaosu in entropiji) vseh sistemov brez razlike, do dokumentarnega razumevanja informacij, ki je značilno za področje knjižnične in informacijske znanosti.
Pojem sprememb je danes v središču naše pozornosti.
Posvetovanje je bilo organizirano ob jubileju hrvaškega knjižničarstva – ob 160-letnici ustanovitve “Društva narodnog”, prve ilirske čitalnice na Hrvaškem, ustanovljene leta 1838, ki jo je podedovala “Gradska knjižnica i čitaonica Metel Ožegović”, organizatorica posvetovanja.