Eugene Garfield je s Current Contents in še posebej s Science Citation Index postavil temelje za razvoj scientometrije ter spodbudil sociologijo znanosti in znanost o znanosti.
Prispevek se uvodoma ukvarja z vprašanjem, kdaj in zakaj se je v razvitem znanstvenem okolju pojavila zahteva, da se poleg tradicionalnih kolegialnih ocenjevanj v znanosti uveljavi sistem kvantitativnega (bibliometričnega) spremljanja znanosti. Avtorja skušata prikazati stanje in trende razvoja na področju kvantitativnih in kvalitativnih ocenjevanj znanstvenih rezultatov danes in v prihodnje.
Opisana so izhodišča za izdelavo SCIndeksa – srbskega citatnega indeksa. SCIndeks je zamišljen na tak način, da ustreza obema “naravnima” zahtevama, ki sta prioritetni v majhnih državah v razvoju, kakršna je Srbija: mednarodni uveljavitvi domačih znanstvenih dosežkov in podpori t. i. objektivni, kvantitativni evalvaciji akademskih subjektov.
V svojem komentarju k Šercerjevemu članku bi se rad osredotočil predvsem na poglavje Metode informacijske znanosti, v katerem avtor med drugim zapiše, da so bile »na stičišču informacijske znanosti in znanosti o znanosti razvite metode bibliometrije, scientometrije, ki se danes imenuje informetrija (informetrics)«, in pri tem navede dva vira.
V 1. zvezku 10. letnika časopisa Organizacija znanja (OZ) je bil objavljen moj članek Ali Slovenija noče informacijske znanosti?.
Za vrednotenje raziskovalne uspešnosti so potrebne zanesljive bibliografske podlage, pri čemer se pristojni državni organi, ki odločajo o javnih sredstvih za ta namen, opirajo na sistem COBISS. Poleg IZUM-a in OSIC-ev se je v tej smeri v zadnjih letih angažirala tudi posebna Komisija SAZU, katere predlogi pa so zaradi nepopolnega poznavanja COBISS-a in zaradi nejasnih razmejitev med klasifikacijo po tipologiji in kategorizacijo pri vrednotenju bibliografskih enot v mnogih pogledih sporni.
Institute of Scientific Information (ISI) pripravlja baze podatkov indeksov citiranosti, trenutno dosegljive tudi prek Web of Science (WoS), zmogljivega vmesnika, ki je na voljo tudi na svetovnem spletu (WWW).
Gre za predhodno poročilo o sistematični bibliometrični raziskavi objavljanja slovenskih člankov v hrvaskih časopisih, in sicer po nastanku dveh suverenih držav – Republike Slovenije in Republike Hrvaške.