Pozitivni obeti tehnologije za izpolnitev najboljšega v človeku se lahko končajo z nepričakovanimi polomi ali uporabnimi sistemi. Ko programsko opremo razvijajo zlobni ljudje, so škodljivi rezultati razumljivi.
Chris Anderson je avtor uspešnice Dolgi rep, objavljene leta 2006, sedaj pa je pred nami njegova nova knjiga Free – The future of radical price (New York: Hyperion) iz leta 2009. Govori o brezplačnih proizvodih in storitvah kot uspešni poslovni strategiji prihodnosti na digitalnih trgih interneta in svetovnega spleta po modelu korenito spremenjenega določanja cen (angl. freeconomics).
Raziskave modrosti so postale popularne zlasti v zadnjih dveh desetletjih in splošno sprejeta definicija modrosti še ne obstaja, obstaja pa konsenz, da je modrost koncept, ki ga je mogoče preučevati z različnih vidikov, podobno kot informacije. Izvedena je metaanaliza izbranih virov s področja nevropsihologije in informacijske znanosti, ki priznavajo modrost kot legitimen predmet proučevanja. Za reševanje problemov in za prilagajanje na spremembe v okolju so bistvenega pomena inteligentnost, znanje in modrost ter spomin kot njihova psihična osnova.
Od 25. do 27. marca 2009 je v Radencih potekalo izobraževanje na temo Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja, ki ga je organiziral Pokrajinski arhiv Maribor.
Lawrence Lessig je profesor prava na Stanford Law School, kjer je pred leti ustanovil Center za internet in družbo.
Namen prispevka je prikazati priporočene metode razvoja avtentičnih vodij, in sicer: mentorstvo, akcijsko učenje, 360-stopinjsko vodenje, sistem nasledstva, učeči se timi in tehnika pripovedovanja življenjskih zgodb.
V svoji knjigi The Long Tail: Why the Future of Business Is Selling Less of More (New York: Hyperion, 2006) predstavlja Chris Anderson radikalno novi model kulture in trgovine.
V članku so predstavljeni različni vidiki prejemanja nadležnih oglaševalskih e-sporočil in v veliko primerih je ugotovljena neetičnost oglaševanja.
Avtor v svojem prispevku prikaže problem znanstvenega definiranja človeškega vedenja skozi relacijo med vedenjem in telesom na eni ter družbenimi pravili na drugi strani. Znanstvene razlage človeškega vedenja operirajo bodisi z biološkim, fiziološkim oziroma medicinskim pojmovanjem telesa, ki determinira vedenjske vzorce bodisi z družbenimi, kulturnimi oziroma duhovnimi bitnostmi.
Podatkovne baze so več kot le registri bibliografskih informacij, saj vsebujejo tudi informacije o zgodovini raziskav. Raziskave podatkovnih baz zajemajo pet sestavin: upravljanje, uporabo, analizo, zgodovino/sociologijo in metodologijo/epistemologijo. Razlikujemo strukturalni in sociološki pogled na podatkovne baze.