Pomen knjižnic pri evalvacijah in akreditacijah univerz v ZDA

Akreditacija je sestavni del avtonomije ameriških univerz, ki se skozi čas spreminja, vendar vse bolj pridobiva na pomenu. Če so bile prej knjižnice vrednotene predvsem po svojem obsegu, so sedaj bolj pomembni kazalci njihove dejavnosti kot jih definira ACRL: vloženi viri, rezultati dela, vplivi v okolju. Odločilno vlogo imajo knjižnični standardi, katerih razvoj je tesno povezan z akreditacijo.

Pristop k evalvaciji na Univerzi v Ljubljani

Knjižnice so srce vsake univerze. Evropski standardi kakovosti visokošolskih institucij samoumevno poudarjajo pomen knjižnic. Na Univerzi v Ljubljani je uvedeno sistematično analiziranje in poročanje o stanju kakovosti (samoevalviranje), ki se nanaša tudi na knjižnice. Značilno je, da se knjižnicam pripisuje iz leta v leto večji pomen.

Univerzitetne knjižnice v Bolgariji danes

Programska oprema v bolgarskih univerzitetnih knjižnicah ni enotna. V okviru programa PHARE se je pred leti začel projekt vzajemnega kataloga bolgarskih univerzitetnih knjižnic. Zveza univerzitetnih knjižnic pripravlja skupno strategijo razvoja in si prizadeva za vključitev v mednarodne knjižnične informacijske mreže.

Visokošolske knjižnice Univerze v Črni Gori

Tako kot se je Univerza Črne gore do reforme visokega šolstva razvijala kot ohlapna skupnost posameznih organizacijskih enot in članic Univerze z najvišjo stopnjo administrativne in organizacijske samostojnosti in neodvisnosti, tako se je tudi knjižnični sistem razvijal v isto smer – z osrednjo univerzitetno knjižnico, članico Univerze in knjižnicami fakultet in inštitutov, ki so povsem samostojno in neodvisno opravljale knjižnično dejavnost za institucijo, katere organizacijski del so.

Visokošolske knjižnice v Črni Gori – kadri

Številni dejavniki, zaradi katerih se je zgodila hitra transformacija sodobnih visokošolskih knjižnic – razvoj informacijskih tehnologij, eksponentna rast znanosti, globalizacija kot svetovni proces in reforma Univerze – so naredili, da so knjižnice postale informacijski centri, ki omogočajo dostop do ogromnega števila virov znanja in informacijskih objektov, tako da so postale s svojim visoko izobraženim in specializiranim kadrom partnerji v procesu učnega in znanstvenoraziskovalnega dela akademske skupnosti.

Repozitoriji učnega gradiva kot podpora Bolonjskemu procesu: pogled iz Hrvaške

Članek zagovarja tezo, da je uporaba novih učnih metod in vrednotenje uspešnosti akademskih ustanov neposredno odvisna od kakovosti učnih virov ter od pripomočkov in storitev, ki so na voljo učiteljem in študentom, pri čemer je treba sistemizirati sodelovanje učiteljev, pedagogov, knjižničarjev in informacijsko-(tele)komunikacijskih (IKT) strokovnjakov.

Iskanje:

Išči po strokovnih področjih:

Zadnji objavljeni članki: