Digitalna humanistika: modna muha ali naš (bibliografski) vsakdan?

Članek predstavlja in analizira izbrane projekte in raziskovalne iniciative s področja digitalne humanistike, v katere so aktivno vključene knjižnice in druge dediščinske ustanove. Ti ambiciozni globalni projekti dopolnjujejo obstoječa znanja o splošnih in specifičnih družbenih in kulturnozgodovinskih fenomenih ter pisni kulturni dediščini z uporabo spletnih aplikacij in orodij ter kolaborativnega, lokacijsko neodvisnega raziskovalnega pristopa.

Nadaljujte z branjem

Ažuriranje zapisov v VIAF in priporočila za kakovostnejši prikaz slovenskih normativnih zapisov v VIAF

V prispevku so opisani ažuriranje slovenskih normativnih zapisov v VIAF, vpis identifikatorjev v bazo podatkov CONOR.SI in njihov prikaz v COBISS+. Pri večini normativnih zapisov je ažuriranje v VIAF potekalo odlično, le pri nekaj zapisih za osebna imena so se pri združevanju v skupke pojavile napake, ki smo jih uvrstili v štiri skupine in jih primerjali s tipičnimi problemi pri vpisu, opisanimi v dokumentu VIAF Guidelines.

Nadaljujte z branjem

O pomenu predmetnih oznak in podatka o afiliaciji v raziskovalnih knjižnicah v COBISS.SI: praksa izpolnjevanja polj bloka 6XX in podpolja 70X8

Prispevek prinaša nov vpogled v katalogizacijsko prakso v sistemu COBISS.SI, posebej z vidika potreb bibliografskih podatkov za vodenje bibliografij raziskovalcev in raziskovalnih organizacij. V prispevku sta evalvirani dve vsebini katalogizacijske prakse, ki sta neobvezni, a priporočljivi. Raziskava se ukvarja z ugotavljanjem doslednosti vnosa podatka v podpolje 70X8 in analizo obstoječih možnosti za uporabo tega podatka pri pripravi bibliografij raziskovalne organizacije.

Nadaljujte z branjem

Opis arhivskega gradiva z uporabo formata UNIMARC na primeru Predsedniške knjižnice v Sankt Peterburgu

Članek predstavlja osnovne pristope k upravljanju arhivskih virov v Predsedniški knjižnici (St. Peterburg, Rusija). Vsi viri v knjižnični zbirki so opisani z uporabo formata RUSMARC (nacionalna različica UNIMARC-a), ki zagotavlja dovolj možnosti za ohranitev hierarhične strukture pri opisu arhivskega gradiva in omogoča navedbo podrobnih značilnosti gradiva.

Nadaljujte z branjem

COBIB.SI: prirast bibliografskih zapisov v letu 2018

V članku je predstavljena analiza prirasta bibliografskih zapisov v COBIB.SI v letu 2018. V analizo smo vključili podatke, zbrane tekom leta. Poudarek je na bibliografskih podatkih (n = 169.226), predstavljeni so tudi podatki o prirastu normativnih zapisov za osebna imena v bazi CONOR.SI (n = 63.716) in podatki o prevzetih zapisih iz drugih baz podatkov. Predstavljena je analiza prirasta bibliografskih zapisov po posameznih mesecih leta 2018 in najproduktivnejši dnevi tega leta.

Nadaljujte z branjem

Merjenje kakovosti podatkov v bibliografskih in normativnih zapisih: študija primera izbranih podatkovnih elementov za fasetno omejevanje in izpis seznama zadetkov v COBISS+

V prispevku predstavljamo teoretična in metodološka izhodišča za merjenje kakovosti podatkov v bibliografskih in normativnih zapisih, ki predstavlja enega od segmentov analize kakovosti podatkov. Na podlagi strokovne literature smo izpostavili načine oblikovanja mer, metode merjenja in analize rezultatov.

Nadaljujte z branjem

Nabor dimenzij za opredelitev kakovosti podatkov v bibliografskih in normativnih zapisih

Za potrebe izvajanja analiz kakovosti podatkov v bibliografskih in normativnih zapisih smo oblikovali nabor dimenzij, s katerimi kvalitativno opišemo, kakšne podatke želimo v zapisih. Nabor smo oblikovali z metodo pregleda literature in tipologije napak, izdelane z analizo priporočil v okviru spremljanja kakovosti bibliografskih in normativnih zapisov dnevne produkcije v COBIB.SI v letu 2017. Končni nabor obsega 11 različnih dimenzij in zajema različne podatkovne zahteve v okviru naslednjih dveh osnovnih kategorij dimenzij: kakovost vrednosti podatka in kakovost reprezentacije (oblike) podatka

Nadaljujte z branjem

Vpis slovenskih normativnih zapisov za osebna imena v VIAF

Z vpisom normativnih zapisov za osebna imena v sistem VIAF (Virtual International Authority File) se je Slovenija novembra 2018 pridružila nacionalnim knjižnicam in drugim ustanovam, ki oblikujejo normativne podatke. S tem so slovenski normativni podatki objavljeni na globalnem nivoju. V članku so prikazani sistem VIAF, oblikovanje zapisov v skupke in njihov prikaz na spletu.

Nadaljujte z branjem