Visokošolske knjižnice Univerze v Črni Gori

Tako kot se je Univerza Črne gore do reforme visokega šolstva razvijala kot ohlapna skupnost posameznih organizacijskih enot in članic Univerze z najvišjo stopnjo administrativne in organizacijske samostojnosti in neodvisnosti, tako se je tudi knjižnični sistem razvijal v isto smer – z osrednjo univerzitetno knjižnico, članico Univerze in knjižnicami fakultet in inštitutov, ki so povsem samostojno in neodvisno opravljale knjižnično dejavnost za institucijo, katere organizacijski del so.

Nadaljujte z branjem

Visokošolske knjižnice v Črni Gori – kadri

Številni dejavniki, zaradi katerih se je zgodila hitra transformacija sodobnih visokošolskih knjižnic – razvoj informacijskih tehnologij, eksponentna rast znanosti, globalizacija kot svetovni proces in reforma Univerze – so naredili, da so knjižnice postale informacijski centri, ki omogočajo dostop do ogromnega števila virov znanja in informacijskih objektov, tako da so postale s svojim visoko izobraženim in specializiranim kadrom partnerji v procesu učnega in znanstvenoraziskovalnega dela akademske skupnosti.

Nadaljujte z branjem

Panel Knjižnice in akreditacija univerz

Izhajajoč iz vodilne teme konference COBISS 2006 „Vloga knjižnic pri zagotavljanju bibliografskih kazalcev znanstvene, strokovne in pedagoške uspešnosti v visokošolskih in raziskovalnih organizacijah”, je IZUM v povezavi s Podonavsko rektorsko konferenco, ki ji predseduje mariborski rektor prof. dr. Ivan Rozman, ob zaključku konference organiziral posebno panelno razpravo z naslovom „Knjižnice za kakovostno univerzo”.

Nadaljujte z branjem

Konferenca ALA 2006

V okviru letošnjega strokovnega srečanja združenja ameriških knjižnic, ki je bilo v New Orleansu od 22. do 28. junija 2006, sem se najprej udeležila dvodnevne predkonference, ki jo je organizirala sekcija ALCTS (Association for Library Collections and Technical Services).

Nadaljujte z branjem