Projekt, katerega cilj je priprava enotnega splošnega geslovnika za sistem COBISS.SI in v katerem sodelujejo Institut Informacijskih znanosti (IZUM), Maribor, ter šest področnih informacijskih centrov, ki delujejo pri Univerzi v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske Akademije znanosti in umetnosti, se je začel marca 2000. S pripravo Splošnega geslovnika COBISS.SI v slovenskem in angleškem jeziku ter z njegovo vključitvijo v sistem vzajemne katalogizacije bo mogoče postopoma zagotoviti večjo enotnost pri vsebinski obdelavi. Opisan je potek projekta: iskanje najustreznejše rešitve, odločitev, da bo kot osnova Splošnega geslovnika COBISS.SI služil Sears List of Subject Headings (Sears), priprava ustrezne metodologije in navodil za prevajanje Searsa, izdelava programskih orodij kot pomoč pri prevajanju in redakciji Searsa ter prevajanje in redakcija Searsa. Opisani so tudi nadaljnji načrti, predvsem načrti v zvezi s prestrukturiranjem Searsa na fasete. Pri pripravi Splošnega geslovnika COBISS.SI so bile predvidene naslednje faze: 1) prevod in redakcija Searsa (trenutna faza), 2) prestrukturiranje in priredba Searsa ter konverzija v format COMARC/A, 3) dopolnitev Splošnega geslovnika COBISS.SI z novimi izrazi in priprava navodil za uporabo geslovnika ter 4) vključitev v segment normativne kontrole za predmetne oznake v sistemu COBISS.SI. Za vsako od teh faz je predvidena priprava ustrezne metodologije, za kar je predvsem odgovoren IZUM. Pri odločanju v zvezi s pripravo Splošnega geslovnika COBISS.SI so še zlasti pomembna priporočila in načela za vsebinsko obdelavo elektronskih virov v metpodatkovnih zapisih Pododbora za metapodatke in vsebinsko analizo, vloga geslovnika Kongresne knjižnice (LCSH) ter projekta FAST (Faceted Application of Subject Terminology) in MACS (Multilingual Access to Subjects).
Prispevek obravnava izzive pri razvoju formata UNIMARC kot standarda za kodiranja metapodatkovne vsebine, ki so skladne z določili ISBD za pojavno obliko, ki je implementacija modela IFLA Library Reference Model (IFLA LRM). UNIMARC že kodira metapodatke, ki jih ureja ISBD: Mednarodni standard za bibliografski opis, predhodnik ISBD za pojavno obliko (angl. manifestation).
U Bosni i Hercegovini 1945. godine donesena su dva propisa: Uredba o obaveznom dostavljanju štampanih stvari na području Bosne i Hercegovine i Uredba o Narodnoj biblioteci Federalne Bosne i Hercegovine, koja su postavila zakonske temelje za izradu bibliografije Bosniaca. Kasnije se u Bosni i Hercegovini, a tragom osnivanja Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine, 1955. godine pokreće i prvi bosanskohercegovački časopis iz oblasti bibliotekarstva: Bilten Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine i Narodne biblioteke Narodne Republike Bosne i Hercegovine, preimenovan najprije u Bibliotekarstvo: Časopis Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine, a zatim u Bibliotekarstvo: Godišnjak Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine.
V članku so podrobneje predstavljeni podatki o prirastu bibliografskih zapisov za leto 2022, in sicer na letni in mesečni ravni. V analizo smo vključili 171.503 bibliografske zapise iz baze COBIB.SI, ki jih je prispevalo 546 katalogizatorjev.
Normativna kontrola predstavlja pomemben del katalogizacije. Normativna baza podatkov CONOR.SI vključuje normativne zapise za osebna imena in imena korporacij, ki se pojavljajo kot avtorji v bibliografskih zapisih, in omogoča med drugim identifikacijo avtorjev. Namen raziskave je bil ugotoviti mnenja visokošolskih katalogizatorjev o uporabnosti te zbirke pri njihovem delu, kakšne prednosti in pomanjkljivosti ima ter kako poteka kreiranje normativnih zapisov za korporacije. Raziskava je bila izvedena v obliki spletne ankete in intervjujev, sodelovalo je 73 katalogizatorjev iz visokošolskih knjižnic. Rezultati kažejo, da je večina anketirancev zadovoljna z bazo podatkov.
Za peto informacijsko dobo je značilno vseprisotno zajemanje družbenih transakcij v eksploziji trajnega kulturnega spomina. Oseba, ki prispeva v družbene medije, je akter, ki ustvarja digitalne kulturne artefakte. Internet stvari, osebnih naprav za zajemanje, ustvarjanje, prenos in izdajanje informacij pomeni, da je vsakdo lahko avtor, založnik, distributer z močnim vplivom na tradicionalne načine normativne kontrole. Osredotočenost normativne kontrole se premika od nudenja enoznačne oznake za posameznika ali skupino k opisu posameznika kot primera razreda, kot entitete.
Namen tega prispevka je ponuditi dodatno pomoč katalogizatorjem za enotnejšo in kvalitetnejšo katalogizacijo besedilnih sestavnih delov in hkrati na enem mestu zbrati podatke o tem, kje vse dobijo informacije o novostih in spremembah v katalogizaciji le-teh.
Rad opisuje i ističe značaj normativne kontrole ličnih imena u razvoju bibliotečkih kataloga. U uvodnom dijelu rada predstavljen je istorijski pregled razvoja normativne kontrole u svjetskom bibliotekarstvu, najvažnije bibliotečke konferencije koje su razmatrale ovu tematiku, kao i način funkcionisanja normativne kontrole u svijetu i u bibliotečko-informacionim sistemima koji djeluju na platformi COBISS.
Z uvajanjem modela IFLA LRM (IFLA Library Reference Model) je pomen normativne kontrole vse večji, saj bodo imeli normativni podatki ključno vlogo v mreži povezanih podatkov. Zato bo priprava normativnih podatkov pripomogla k lažji implementaciji modela IFLA LRM in bo koristna pri prehodu na RDA (Resource Description and Access). V prispevku je predstavljen pregled stanja normativnih podatkov v sistemu COBISS.net s poudarkom na slovenskem sistemu COBISS.SI.
V članku so podrobneje predstavljeni podatki o prirastu bibliografskih zapisov za leto 2021, in sicer na letni in mesečni ravni. V analizo smo vključili 177.705 bibliografskih zapisov iz baze COBIB.SI, ki jih je prispevalo 543 katalogizatorjev. V zadnji četrtini leta je bilo kreiranih 28 % bibliografskih zapisov. Največ bibliografskih zapisov je bilo kreiranih v torek, 9. 2. 2021, in to 1.015, sicer pa je torek tudi na letni ravni najproduktivnejši dan v tednu.
Članek obravnava trenutno stanje bibliografske tranzicije v Franciji ter pristop in organizacijo, ki sta bila uporabljena za uskladitev knjižničnih katalogov s tehnologijami semantičnega spleta in bibliografskimi podatki na spletu. Zastavljeni cilji se lahko dosežejo z uporabo katalogizacije z entitetami, ki temelji na modelu IFLA LRM.
Spletišče uporablja piškotke z namenom, da vam ponudimo boljšo uporabniško izkušnjo ter optimizacijo prikaza prilagojenih vsebin. Z nadaljevanjem obiska na spletni strani ali klikom na "V redu" se strinjate z uporabo piškotkov.
