Protislovja vrednotenja znanstvenega dela: Kako določiti pravo znanstveno založbo?
Članek analizira način vrednotenja monografskih objav, kot jih predlagajo Navodila za delo OSICev pri vrednotenju znanstvene uspešnosti v Sloveniji. Članek opozarja, da so avtorji Navodil prezrli dinamiko razvoja sodobnega knjižnega založništva doma in v svetu, zaradi česar so predlagani kriteriji monografskih objav zastavljeni tako, da lahko destimulirajo resne znanstvene objave v tujini in hkrati omogočajo zlorabe tujih objav, povrhu pa odpirajo vrata razmeroma visoki stopnji subjektivnosti pri vrednotenju v tujini in doma objavljenih znanstvenih del. Razloge za tako stanje vidi avtor predvsem v dejstvu, da pri izdelavi Navodil ni sodeloval nihče, ki bi si akademski in/ali habilitacijski naziv pridobil na področju organizacije in vrednotenja znanja, čeprav je takih strokovnjakov v Sloveniji kar nekaj.
Ključne besede
- Leto: 2005
- Letnik (številka): 10 (1)
- Objavljeno: 31. 3. 2005
- Številka prispevka: /
Sorodne objave
Raziskava ARIS o odprti znanosti v Sloveniji
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) je spomladi leta 2025 izvedla raziskavo o uresničevanju načel odprte znanosti, s katero je želela pridobiti podatke za oceno vpeljanosti odprte znanosti v prakso raziskovalnih organizacij v letu 2024.
Akademske knjige: znanstvene in sorodne monografije v Sloveniji od 2013 do 2023
Osnova za analizo znanstvenih in sorodnih monografij (akademskih knjig) v Sloveniji v letih od 2013 do 2023 so bili bibliografski zapisi v bazi COBIB.SI, ki vsebujejo tudi (pri slabi polovici zapisov verificiran) podatek o tipu znanstvene objave. V tem obdobju je letno v povprečju izšlo od 520 do 1245 monografij (odvisno od tega, katere tipe del prištevamo med akademske knjige ter kako obravnavamo ponovne objave, kot so ponatisi, nove izdaje in e-knjige).
Dialektično premišljevanje o znanstvenih in strokovnih e-revijah
Predstavljeni so prispevki udeležencev s posvetovanja o znanstvenih in strokovnih publikacijah o stanju e-revij na začetku 90-ih let prejšnjega stoletja, ki je bilo v Institutu informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) v decembru 1991. Eden od poudarkov je na IZUM-ovem e biltenu, ki je bil vpisan v enega prvih imenikov e-revij in drugih e-glasil v svetu iz istega leta. Komunikacija je osnova znanstvenega napredka, predvsem e-revije.
Slovenske znanstvene revije v letu 2021
Na osnovi (1) seznamov slovenskih znanstvenih revij v mednarodnih bazah, ki jih uporabljajo za vrednotenje objav slovenskih raziskovalcev, (2) rednih državnih razpisov za podporo znanstvenih revij in (3) podrobnejšega pregleda za ta sistem najpomembnejših mednarodnih bibliografskih baz (SNIP, JCR, SJR) lahko ugotovimo, da je v letu 2021 izhajalo 219 slovenskih revij z znanstvenimi članki. Vsaka druga revija je nastala po letu 1990, okoli 60 % jih spada med družboslovno-humanistične revije. Njihovi založniki so domače ustanove in revije veljajo za diamantne: z velikimi svetovnimi založniki je povezanih le 7,7 % revij in le 3,7 % jih uporablja sistem APC (Article Processing Charge).
Povezanost informacijske znanosti in psihologije na primeru paradoksa modrosti (1. del)
Modrost je ena izmed številnih človekovih mentalnih sposobnosti. Mentalno vitalnost stereotipno povezujemo z mladostjo, mentalni upad pa s starostjo. Toda cena modrosti je tudi staranje. Povezanost nevrološkega upadanja (senilnost, demence) in razvoja modrosti med staranjem imenujemo paradoks modrosti.
Potegavščine, miti in predsodki v znanosti: primer Pierra Trémauxa
Pregledovanje literature je neločljiv del raziskovalnega dela. Zgodba o Pierru Trémauxu (1818–1895) ponazarja, kako faktorji, kot so potegavščine, novinarske race, neresnične pripovedi, miti in predsodki, ki ne spadajo v znanost, težave pri dojemanju in sprejemanju novih znanstvenih paradigem ter tudi počasno in geografsko omejeno širjenje znanstvenih spoznanj in posledično neinformiranost o znanstvenih odkritjih drugje po svetu, škodijo ekologiji znanstvenega komuniciranja in informiranja.
Konferenca PUBMET2016
Na Univerzi v Zadru se je od 20. do 21. oktobra 2016 odvijala mednarodna konferenca PUBMET2016. To je bila tretja konferenca o znanstvenem objavljanju v kontekstu odprte znanosti s ciljem predstavitve inovativnih pristopov, najboljših praks in novih trendov na tem področju.
Konferenca UKSG 2017
Konferenca UKSG (United Kingdom Serials Group), letos že 40. po vrsti, je potekala od 10. do 12. aprila 2017 v mestu Harrogate v Združenem kraljestvu.
Dissemination of knowledge: process systematization and its implementation
Diseminacija se izkaže za zahteven proces, ki vodi k vprašljivim rezultatom, če je neustrezno zastavljen in usmerjan. Raznolikost pogledov na diseminacijo v raziskovalnih okoljih in v družbi nasploh ne prispeva k poenostavitvi procesa. V takšni situaciji je naravno najprej oblikovati solidno razumevanje koncepta in nato oblikovati model okolja za diseminacijo.
Avtorske pravice v elektronskem okolju v Sloveniji in EU
Enodnevni seminar na temo digitalne tehnologije in avtorskega prava je potekal 10. februarja 2011 v Cankarjevem domu v Ljubljani.
