Digitalna humanistika: modna muha ali naš (bibliografski) vsakdan?
Članek predstavlja in analizira izbrane projekte in raziskovalne iniciative s področja digitalne humanistike, v katere so aktivno vključene knjižnice in druge dediščinske ustanove. Ti ambiciozni globalni projekti dopolnjujejo obstoječa znanja o splošnih in specifičnih družbenih in kulturnozgodovinskih fenomenih ter pisni kulturni dediščini z uporabo spletnih aplikacij in orodij ter kolaborativnega, lokacijsko neodvisnega raziskovalnega pristopa. Posredno članek ponuja vpogled v preplet analognosti in digitalnosti na področju digitalne humanistike in v možnosti, ki jih ta ponuja raziskovalcem in knjižnicam kot upravljavkam z metapodatki in digitalnimi objekti – tudi kot potencialnim pobudnikom, gostiteljem in aktivnim partnerjem v projektih in mednarodnih raziskovalnih skupnostih in iniciativah.
Ključne besede
- Leto: 2020
- Letnik (številka): 25 (1-2)
- Objavljeno: 22. 6. 2020
- Številka prispevka: 2025006
Sorodne objave
SLAIF – Slovenska tovarna umetne inteligence
Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF) predstavlja okolje za razvoj in uporabo umetne inteligence (UI), ki povezuje superračunalniške zmogljivosti, podatkovne vire, strokovno znanje in evropsko infrastrukturo EuroHPC. Namen projekta je pospešiti raziskave, inovacije in uvajanje rešitev UI v znanosti, gospodarstvu in javnem sektorju.
Potencialni vpliv ISBD for Manifestation na razvoj UNIMARC-a
Prispevek obravnava izzive pri razvoju formata UNIMARC kot standarda za kodiranja metapodatkovne vsebine, ki so skladne z določili ISBD za pojavno obliko, ki je implementacija modela IFLA Library Reference Model (IFLA LRM). UNIMARC že kodira metapodatke, ki jih ureja ISBD: Mednarodni standard za bibliografski opis, predhodnik ISBD za pojavno obliko (angl. manifestation).
Raziskovanje bralnih navad in bralne kulture slovenskih knjižničarjev: metodološka izhodišča
Prispevek opisuje metodologijo raziskave bralnih navad in bralne kulture strokovnih in vodstvenih delavcev v slovenskih knjižnicah, ki je sicer del širše raziskave v projektu Bralni vzori: bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah in fakultetah ter splošnih knjižnicah. Gre torej za proučevanje vseh strokovnjakov, ki so vključeni in imajo vpliv na bralno pismenost in bralno kulturo, ter študentov za te poklice.
Dostopnost za ranljive skupine v Arhivu Republike Slovenije
Ena ključnih nalog v projektu e-ARH.si: ESS 2016-2020/2021 je bila zagotavljanje dostopnosti za ranljive skupine. Za dosego tega cilja smo v projektno ekipo vključili osebe z oviranostmi. V okviru tega projekta je bilo prilagojenih več kot 2100 tipsko različnih enot arhivskega gradiva, prav tako smo za ranljive skupine prilagodili spletne strani vseh šestih pokrajinskih arhivov.
Prilog istraživanju razvoja bibliografske djelatnosti u Bosni i Hercegovini (1955-2001)
U Bosni i Hercegovini 1945. godine donesena su dva propisa: Uredba o obaveznom dostavljanju štampanih stvari na području Bosne i Hercegovine i Uredba o Narodnoj biblioteci Federalne Bosne i Hercegovine, koja su postavila zakonske temelje za izradu bibliografije Bosniaca. Kasnije se u Bosni i Hercegovini, a tragom osnivanja Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine, 1955. godine pokreće i prvi bosanskohercegovački časopis iz oblasti bibliotekarstva: Bilten Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine i Narodne biblioteke Narodne Republike Bosne i Hercegovine, preimenovan najprije u Bibliotekarstvo: Časopis Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine, a zatim u Bibliotekarstvo: Godišnjak Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine.
COBIB.SI: prirast bibliografskih zapisov v letu 2022
V članku so podrobneje predstavljeni podatki o prirastu bibliografskih zapisov za leto 2022, in sicer na letni in mesečni ravni. V analizo smo vključili 171.503 bibliografske zapise iz baze COBIB.SI, ki jih je prispevalo 546 katalogizatorjev.
Vrednotenje normativne baze podatkov CONOR.SI s stališča visokošolskih katalogizatorjev
Normativna kontrola predstavlja pomemben del katalogizacije. Normativna baza podatkov CONOR.SI vključuje normativne zapise za osebna imena in imena korporacij, ki se pojavljajo kot avtorji v bibliografskih zapisih, in omogoča med drugim identifikacijo avtorjev. Namen raziskave je bil ugotoviti mnenja visokošolskih katalogizatorjev o uporabnosti te zbirke pri njihovem delu, kakšne prednosti in pomanjkljivosti ima ter kako poteka kreiranje normativnih zapisov za korporacije. Raziskava je bila izvedena v obliki spletne ankete in intervjujev, sodelovalo je 73 katalogizatorjev iz visokošolskih knjižnic. Rezultati kažejo, da je večina anketirancev zadovoljna z bazo podatkov.
Implementacija projekta Knjižnice čustev v Mestni knjižnici Kranj – izkušnje in izzivi
Mestna knjižnica Kranj je osrednja območna knjižnica, ki med drugim izvaja programe za bralno pismenost, informacijsko opismenjevanje, vseživljenjsko učenje in medgeneracijsko sodelovanje. V tem kontekstu smo se priključili mednarodnemu projektu Knjižnice čustev z namenom vpeljave inovativne storitve spodbujanja branja.
Izzivi pristopov k izboljševanju spletne dostopnosti
Koncept spletna dostopnost podaja izhodišča za zagotovitev dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij za vse uporabnike, zlasti pa za osebe z različnimi oblikami oviranosti. Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij javnih organov (ZDSMA) iz leta 2018 predstavlja uredbo minimalne harmonizacije in je povzetek direktive EU. Čeprav je od sprejetja tega zakona minilo že nekaj let, je stanje v Sloveniji še vedno razmeroma nerazvito.
RDA v peti informacijski dobi: entiteta, identiteta, kontrola
Za peto informacijsko dobo je značilno vseprisotno zajemanje družbenih transakcij v eksploziji trajnega kulturnega spomina. Oseba, ki prispeva v družbene medije, je akter, ki ustvarja digitalne kulturne artefakte. Internet stvari, osebnih naprav za zajemanje, ustvarjanje, prenos in izdajanje informacij pomeni, da je vsakdo lahko avtor, založnik, distributer z močnim vplivom na tradicionalne načine normativne kontrole. Osredotočenost normativne kontrole se premika od nudenja enoznačne oznake za posameznika ali skupino k opisu posameznika kot primera razreda, kot entitete.
