31. 12. 2015
Bibliografije

Od RBU do COBIB

Tvrtko-Matija Šercar

V zvezi s povezanostjo informacijske znanosti z bibliografijo (in knjižničarstvom) so podani elementi za primerjavo konceptov univerzalne bibliografije Répertoire Bibliographique Universel (RBU) in COBIB-a znotraj sistema COBISS. Predstavljeni so različni vidiki razumevanja razvoja bibliografij in pogled avtorja na razvoj bibliografij. Po zamisli Paula Otleta s konca 19. stoletja naj bi RBU predstavljal univerzalno bibliografijo vseh knjig in drugih publikacij iz vseh držav, vseh obdobij in vseh predmetnih področij, razvrščenih po predmetu in avtorju. Prva stopnja RBU naj bi bili katalogi.

Nadaljujte z branjem

31. 3. 2003
Bibliotekarstvo in informacijska znanost

Knjižničarstvo in tehnološki razvoj proti knjižnici brez knjig

Tvrtko-Matija Šercar

Poklic opredeljuje predvsem delo, ki ga človek opravlja v družbeni delitvi dela. Tradicionalni bibliotekarski poklic nima monopola nad delom, ki ga opravljajo digitalni bibliotekarji. V primeru digitalnih bibliotekarjev ne gre več za star poklic bibliotekarja, temveč za nov poklic, za katerega še nimamo ustreznega poimenovanja in tudi natančno ne vemo, kako se bo odvijala specializacija znotraj njega.

Nadaljujte z branjem

30. 6. 2002
Knjižnice

Knjižničarji in upravljanje znanja

S. Michael Malinconico

Velike spremembe v knjižničarstvu, ki so jih sprožile velike spremembe v pričakovanjih, demografskih značilnostih in izobraževalnih potrebah uporabnikov knjižnic, spreminjajoče se pojmovanje vrednosti in pomembnosti informacij skupaj z novimi, naprednimi tehnologijami, ki jih uporabljajo v knjižnicah, dramatično in nezadržno spreminjajo tudi vlogo knjižničarjev.

Nadaljujte z branjem

30. 6. 2002
Knjižnice

Branje v temi: knjižnica za slepe in slabovidne

Kurnjek Branko

V članku predstavljam diplomsko nalogo z naslovom Razvoj in pomen knjižnice Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki sem jo zagovarjal na Oddelku za bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Rad bi poudaril, da tako kot druge skupine uporabnikov s posebnimi potrebami tudi slepi in slabovidni od zaposlenih v knjižnicah pričakujejo nekaj več pozornosti in pomoči, zato podajam nekaj osnovnih podatkov o potrebah in posebnostih slepih in slabovidnih uporabnikov ter njim prilagojenih knjigah in tehnikah branja.

Nadaljujte z branjem

30. 9. 1998
Bibliotekarstvo in informacijska znanost, Biografije

Prispevek prof. dr. Boža Težaka k utemeljitvi izobraževanja informacijskih strokovnjakov s posebnim ozirom na izobraževanje bibliotekarjev

Jadranka Lasić-Lazić

Dva elementa sta, o katerih se razpravlja v odnosu do pomena in vloge dr. Boža Težaka, in sicer utemeljitev rednega izobraževanja informacijskih strokovnjakov, zlasti bibliotekarjev, in prispevek Boža Težaka k razvoju bibliotekarstva kot informacijske discipline.

Nadaljujte z branjem