Dostopnost informacij o raziskovalnih potencialih in rezultatih raziskovalnega dela za sodelovanje v regiji

Panel je vodil državni sekretar v slovenskem Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo József Györkös, s prispevki pa so sodelovali Tibor Sabo (Ministrstvo za znanost in tehnološki razvoj Republike Srbije), Igor Radusinović (Ministrstvo za prosveto in znanost Črne Gore), Đorđe Markez (Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Srbske – BiH), Atanas Kočov (Svet za znanstveno-raziskovalno dejavnost Republike Makedonije), Aleksandr Dimchev (dekan Filozofske fakultete Univerze v Sofiji) in Orion Zavalani (Politehnična univerza Tirana).

Nadaljujte z branjem

Knjižnični informacijski sistemi za pregled ustvarjalnosti

Drugi “ministrski panel” sta vodili Majda Širca, slovenska ministrica za kulturo, in mag. Tatjana Likar, voditeljica sektorja za knjižnice v tem ministrstvu, sodelovali pa so Nadica Momirov (Ministrstvo za kulturo Srbije), Dragan Nedeljković (Ministrstvo za kulturo Republike Makedonije), mag. Igor Chipev (Ministrstvo za kulturo Bolgarije), Joli Eleni Gjovreku (Ministrstvo za turizem, kulturo, mladino in šport Republike Albanije), Jelena Đurović (Nacionalna knjižnica Črne Gore) in dr. Ismet Ovčina (Nacionalna in univerzitetna knjižnica BiH).

Nadaljujte z branjem

Bolgarske knjižnice od srednjega veka do danes

Kratek pregled zgodovine in strukture bolgarskega knjižničarstva želi informirati o knjižnični skupnosti, ki se postopoma vključuje v mednarodno mrežo COBISS.Net. Predstavljeni so začetki bolgarskega knjižničarstva ter njegovo širjenje v samostojni Bolgariji. Podrobneje je opisan razvoj po drugi svetovni vojni, ko je šlo knjižničarstvo skozi razmere hude ideologizacije, vendar tudi širokopotezne institucionalizacije.

Nadaljujte z branjem

Modrost kot predmet informacijske znanosti

Raziskave modrosti so postale popularne zlasti v zadnjih dveh desetletjih in splošno sprejeta definicija modrosti še ne obstaja, obstaja pa konsenz, da je modrost koncept, ki ga je mogoče preučevati z različnih vidikov, podobno kot informacije. Izvedena je metaanaliza izbranih virov s področja nevropsihologije in informacijske znanosti, ki priznavajo modrost kot legitimen predmet proučevanja. Za reševanje problemov in za prilagajanje na spremembe v okolju so bistvenega pomena inteligentnost, znanje in modrost ter spomin kot njihova psihična osnova.

Nadaljujte z branjem