Pristop k evalvaciji na Univerzi v Ljubljani

Knjižnice so srce vsake univerze. Evropski standardi kakovosti visokošolskih institucij samoumevno poudarjajo pomen knjižnic. Na Univerzi v Ljubljani je uvedeno sistematično analiziranje in poročanje o stanju kakovosti (samoevalviranje), ki se nanaša tudi na knjižnice. Značilno je, da se knjižnicam pripisuje iz leta v leto večji pomen.

Odprta vprašanja in dileme kvantitativnega in kvalitativnega ocenjevanja v znanosti

Prispevek se uvodoma ukvarja z vprašanjem, kdaj in zakaj se je v razvitem znanstvenem okolju pojavila zahteva, da se poleg tradicionalnih kolegialnih ocenjevanj v znanosti uveljavi sistem kvantitativnega (bibliometričnega) spremljanja znanosti. Avtorja skušata prikazati stanje in trende razvoja na področju kvantitativnih in kvalitativnih ocenjevanj znanstvenih rezultatov danes in v prihodnje.

Uporaba citatnih informacij nacionalne in regionalne ravni pri evalvaciji znanstvene učinkovitosti

Opisana so izhodišča za izdelavo SCIndeksa – srbskega citatnega indeksa. SCIndeks je zamišljen na tak način, da ustreza obema “naravnima” zahtevama, ki sta prioritetni v majhnih državah v razvoju, kakršna je Srbija: mednarodni uveljavitvi domačih znanstvenih dosežkov in podpori t. i. objektivni, kvantitativni evalvaciji akademskih subjektov.

Stanje in odprta vprašanja visokošolskega knjižničarstva v Sloveniji

Knjižnice so element globalnosti univerz in bistven dejavnik njihove kakovosti. Kjer v teh vlogah odpovedujejo, se pojavljajo komercialni ponudniki storitev. Dve slovenski univerzi imata dobro knjižnično podporo, preostale visokošolske institucije pa so v tem pogledu problematične. V perspektivi bodo knjižnice vse manj vidne kot posebne institucije, njihova dejavnost pa bo vse bolj vgrajena v raziskovanje in študij, kar bo IZUM podpiral z novo generacijo servisov COBISS3.

Univerzitetne knjižnice v Bolgariji danes

Programska oprema v bolgarskih univerzitetnih knjižnicah ni enotna. V okviru programa PHARE se je pred leti začel projekt vzajemnega kataloga bolgarskih univerzitetnih knjižnic. Zveza univerzitetnih knjižnic pripravlja skupno strategijo razvoja in si prizadeva za vključitev v mednarodne knjižnične informacijske mreže.

Znanstvenoraziskovalno in raziskovalnorazvojno delo v Bosni in Hercegovini s posebnim ozirom na pomen in vlogo univerzitetnih knjižnic

Desetletje po vojni sta znanost in visoko šolstvo v BiH v zelo kritičnem stanju, kar je ugotovila tudi posebna ekspertna skupina Unesco, ki je o tem pripravila poseben dokument. To je vzpodbudilo pripravo “Strategije znanstveno-tehnološkega razvoja BiH”, ki predstavlja premik v pozitivni smeri.

Visokošolske knjižnice Univerze v Črni Gori

Tako kot se je Univerza Črne gore do reforme visokega šolstva razvijala kot ohlapna skupnost posameznih organizacijskih enot in članic Univerze z najvišjo stopnjo administrativne in organizacijske samostojnosti in neodvisnosti, tako se je tudi knjižnični sistem razvijal v isto smer – z osrednjo univerzitetno knjižnico, članico Univerze in knjižnicami fakultet in inštitutov, ki so povsem samostojno in neodvisno opravljale knjižnično dejavnost za institucijo, katere organizacijski del so.

Visokošolske knjižnice v Črni Gori – kadri

Številni dejavniki, zaradi katerih se je zgodila hitra transformacija sodobnih visokošolskih knjižnic – razvoj informacijskih tehnologij, eksponentna rast znanosti, globalizacija kot svetovni proces in reforma Univerze – so naredili, da so knjižnice postale informacijski centri, ki omogočajo dostop do ogromnega števila virov znanja in informacijskih objektov, tako da so postale s svojim visoko izobraženim in specializiranim kadrom partnerji v procesu učnega in znanstvenoraziskovalnega dela akademske skupnosti.

Repozitoriji učnega gradiva kot podpora Bolonjskemu procesu: pogled iz Hrvaške

Članek zagovarja tezo, da je uporaba novih učnih metod in vrednotenje uspešnosti akademskih ustanov neposredno odvisna od kakovosti učnih virov ter od pripomočkov in storitev, ki so na voljo učiteljem in študentom, pri čemer je treba sistemizirati sodelovanje učiteljev, pedagogov, knjižničarjev in informacijsko-(tele)komunikacijskih (IKT) strokovnjakov.

Iskanje:

Išči po strokovnih področjih:

Zadnji objavljeni članki: