Strokovni članek Archives - Page 12 of 17

31. 12. 2003

Ustvarjanje organizacijskega znanja in ljudje

Aljoša Nikl

V slovenskih podjetjih sta koncepta menedžment popolne kakovosti in preoblikovanje poslovnih procesov (reinženiring) necelovito, pomanjkljivo in preveč tehnično obravnavana, pri čemer je njun cilj povečanje učinkovitosti poslovanja! V podjetjih primanjkuje še koncept učeče se organizacije, ki poudarja povezanost ljudi s poslovnim procesom. Prav tako niso predvidene potrebne spremembe v organizacijski kulturi in vrednotah, kar je pogoj za uspešno uveljavitev vseh treh konceptov.

Nadaljujte z branjem

30. 9. 2003

Družboslovje in humanistika

Informatizacija doma

Tak Kamae

Opisan je način informatizacije doma. Smernice bi se morale razlikovati od tistih, ki veljajo za informatizacijo pisarne. Glavni namen informatizacije pisarne je delovna učinkovitost, medtem ko je lahko glavni namen informatizacije doma zabava.

Nadaljujte z branjem

30. 9. 2003

Računalništvo in informatika

Kakovost po ISO 9001:2000

Metka Bakan Toplak, Alojz Urbajs

S hitrim tehnološkim razvojem ter vse večjimi zahtevami po kakovosti so se razvijali tudi standardi za obvladovanje sistemov kakovosti. Eni izmed takšnih so standardi družine ISO. Tudi v Sloveniji se vse več organizacij odloča za vzpostavitev sistema kakovosti po ISO 9000 ter pridobitev certifikata.

Nadaljujte z branjem

30. 6. 2003

Knjižnice, Računalništvo in informatika

Elektronski arhivi znanstvenih in strokovnih dokumentov

Maksimiljan Gerkeš

Prehod v elektronsko obliko publiciranja odpira in postopoma zaostruje vprašanje ohranjanja elektronskih virov, ki so dokaj neobstojni. Ohranjanje elektronskih virov je bilo do sedaj dokaj neuspešno, zato se poizkuša z elektronskimi arhivi, ki so sposobni ohranjati elektronske vire.

Nadaljujte z branjem

30. 6. 2003

Katalogizacija

ISBD(CR) Izzivi katalogizacije virov v nadaljevanju

Gordana Popović Bošković, Biserka Fortuna

S porastom digitalne tehnologije in posledično s pojavom novih medijev je predmet serijskih publikacij dobil neslutene razsežnosti. To je povzročilo širitev standarda za bibliografski opis serijskih publikacij ISBD(S) v standard za bibliografski opis serijskih publikacij in virov v nadaljevanju ISBD(CR), ki je z vpeljavo integriranih virov porušil ustaljeno dihotomijo serijskih in monografskih publikacij.

Nadaljujte z branjem

30. 6. 2003

Računalništvo in informatika

Vdor elektronskega dokumenta v literaturo: Izkušnje z revijo Locutio on-line

Marjan Pungartnik

Literarni jezik je zbirnik vseh parcialnih funkcij jezika v enotni in samostojni izročilni funkciji. V njem se danes dogaja prava laboratorijska revolucija. Z računalniškim, digitalnim zapisom izginja tako končno stanje dokumenta kakor tudi njegove tehnološko in družbeno petrificirane oblike.

Nadaljujte z branjem

30. 6. 2003

Računalništvo in informatika

Radiofrekvenčna identifikacija za zagotavljane varovanja in samopostrežno izposojo enot v knjižnicah

Emmett Erwin, Christian Kern

Sistemi za radiofrekvenčno identifikacijo (RFID) se v knjižnicah že približno 5 let uporabljajo za identifikacijo knjig, samopostrežno izposojo, preprečevanje tatvin in vodenje zalog.

Nadaljujte z branjem

31. 3. 2003

Katalogizacija

FAST: Fasetna uporaba predmetnega izrazja

Edward T. O'Neill, Eric Childress, Rebecca Dean, Kerre Kammerer, Diane Vizine-Goetz

Library of Congress Subject Headings Scheme (LCSH) je najpogosteje uporabljan in najbolje sprejet slovar predmetnih oznak za splošno uporabo. Dejansko je to splošen kontrolirani slovar, ki ga mnoge države uporabljajo za model pri razvijanju sistemov predmetnih oznak. Vendar pa kompleksna skladnja in pravila za oblikovanje oznak zaradi potrebe po visoko kvalificiranem osebju omejujejo njegovo uporabo in zmanjšujejo učinkovitost avtomatizirane normativne kontrole.

Nadaljujte z branjem

31. 3. 2003

Katalogizacija

Priprava dvojezičnega Splošnega geslovnika COBISS.SI

Matjaž Zalokar, Janko Žigart

Projekt, katerega cilj je priprava enotnega splošnega geslovnika za sistem COBISS.SI in v katerem sodelujejo Institut Informacijskih znanosti (IZUM), Maribor, ter šest področnih informacijskih centrov, ki delujejo pri Univerzi v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske Akademije znanosti in umetnosti, se je začel marca 2000.

Nadaljujte z branjem

31. 3. 2003

Bibliotekarstvo in informacijska znanost

Knjižničarstvo in tehnološki razvoj proti knjižnici brez knjig

Tvrtko-Matija Šercar

Poklic opredeljuje predvsem delo, ki ga človek opravlja v družbeni delitvi dela. Tradicionalni bibliotekarski poklic nima monopola nad delom, ki ga opravljajo digitalni bibliotekarji. V primeru digitalnih bibliotekarjev ne gre več za star poklic bibliotekarja, temveč za nov poklic, za katerega še nimamo ustreznega poimenovanja in tudi natančno ne vemo, kako se bo odvijala specializacija znotraj njega.

Nadaljujte z branjem