Razmah interneta kot novega informacijskega medija postavlja knjižnice pred zahtevne naloge, ker gre za izjemne količine virov (ne le za ocean, ampak za vesolje) in ker je treba obvladati mnoge novosti informacijske tehnologije.
Božo Težak, velikan informatologije: znanstveni sestanek ob 90-letnici rojstva prof. dr. Boža Težaka, Težak – začetek informacijske dobe, 26. september 1997, IZUM, Maribor
Gre za biografski članek o prof. Božu Težaku, v katerem je avtor prikazal njegovo življenje, izobraževanje in delo.
Prof. dr. Božo Težak – njegovo ime je bilo in je še vedno sinonim za informacijske znanosti
Avtorica prikazuje delo prof. Boža Težaka kot ustanovitelja, vodje, predavatelja in mentorja na podiplomskem študiju bibliotekarstva, dokumentacije in informacijskih znanosti (PSBDIZ) na zagrebški univerzi.
Nekateri problemi organizacije izobraževanja
Podiplomski študij, ki ga je utemeljil in najdlje vodil profesor Težak, je v marsičem izjemna izobraževalna inštitucija. V času skoraj permanentnih reform izobraževalnega sistema bi nam lahko kritični pogled v ta študij, njegove uspehe in napake prihranil mnoga razočaranja.
Prispevek prof. dr. Boža Težaka k utemeljitvi izobraževanja informacijskih strokovnjakov s posebnim ozirom na izobraževanje bibliotekarjev
Dva elementa sta, o katerih se razpravlja v odnosu do pomena in vloge dr. Boža Težaka, in sicer utemeljitev rednega izobraževanja informacijskih strokovnjakov, zlasti bibliotekarjev, in prispevek Boža Težaka k razvoju bibliotekarstva kot informacijske discipline.
Težak in njegov učenec : nekaj spominov učenca na svojega učitelja
Avtor opisuje prva stika s prof. Božom Težakom; prvi stik se je nanašal na multifunkcionalno eksperimentalno zgradbo in organizacijo (MEZO), drugi pa na študijsko poročilo o izvedljivosti svetovnega sistema znanstvenih informacij (UNISIST).
Težak o resnici in samozavedanju znanosti
Težakov prvi obsežnejši članek “O resnici v naravoslovnih vedah “, objavljen v časopisu Nova Evropa takoj po diplomi leta 1931, izraza značilnosti univerzitetne atmosfere v Zagrebu, ki je bila tedaj pod vplivom dunajskega kroga in je prispevala tudi k dvema Nobelovima nagradama (Prelog, Ružička).
Primerjava cene kataložnega zapisa v sistemu COBISS in pri uporabi računalniških knjižničnih centrov v ZDA in Kanadi
Namen avtomatiziranih sistemov za katalogizacijo s pomočjo kopiranja je zmanjšati obseg dela in časa ter ceno zapisa.
Internet in Network Computing
Dinamičen razvoj Interneta postavlja uporabnike in ponudnike informacijskih storitev pred nove izzive.
Red, kakovost in Internet
Na Internetu je potrebno vzpostaviti več reda, in to tudi z večjo centralizacijo.