Cilj je ovoga rada bio predmetno obraditi korpus suvremenih hrvatskih poslovica terminima u denotativnom (doslovnom) i konotativnom (prenesenom) značenju te na temelju korištenih termina izraditi dvostruki tezaurus suvremenih hrvatskih poslovica koji će biti korišten za pretraživanje na Portalu hrvatskih poslovica.
Bolnišnične knjižnice so ključne za zagotavljanje strokovnih informacij zdravstvenemu osebju in podpori pri strokovnem ter raziskovalnem delu, pomembno vlogo pa imajo tudi pri podpori pacientom. Skladno s smernicami Mednarodne zveze knjižničnih združenj (IFLA) in drugimi standardi je njihova naloga omogočiti pacientom tudi dejavnosti, ki sproščajo in podpirajo proces zdravljenja. Ena teh je branje, ki med hospitalizacijo zmanjšuje stres ter spodbuja okrevanje.
Prispevek obravnava izzive pri razvoju formata UNIMARC kot standarda za kodiranja metapodatkovne vsebine, ki so skladne z določili ISBD za pojavno obliko, ki je implementacija modela IFLA Library Reference Model (IFLA LRM). UNIMARC že kodira metapodatke, ki jih ureja ISBD: Mednarodni standard za bibliografski opis, predhodnik ISBD za pojavno obliko (angl. manifestation).
Portal Dobreknjige.si je spletna platforma, namenjena bralcem, ki iščejo priporočila za kakovostno leposlovje in strokovne knjige. Deluje kot nacionalni projekt slovenskih splošnih knjižnic, ki omogoča organizacijo branja, povezovanje bralcev in širjenje bralne kulture. Portal letno beleži več kot dva milijona ogledov, njegova uporaba pa narašča. Po desetih letih delovanja je bila prenova potrebna zaradi tehnološke zastarelosti, omejenih možnosti nadgradnje in prilagajanja sodobnim standardom.
Prispevek opisuje metodologijo raziskave bralnih navad in bralne kulture strokovnih in vodstvenih delavcev v slovenskih knjižnicah, ki je sicer del širše raziskave v projektu Bralni vzori: bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah in fakultetah ter splošnih knjižnicah. Gre torej za proučevanje vseh strokovnjakov, ki so vključeni in imajo vpliv na bralno pismenost in bralno kulturo, ter študentov za te poklice.
Ena ključnih nalog v projektu e-ARH.si: ESS 2016-2020/2021 je bila zagotavljanje dostopnosti za ranljive skupine. Za dosego tega cilja smo v projektno ekipo vključili osebe z oviranostmi. V okviru tega projekta je bilo prilagojenih več kot 2100 tipsko različnih enot arhivskega gradiva, prav tako smo za ranljive skupine prilagodili spletne strani vseh šestih pokrajinskih arhivov.
Spletni arhivi so zbirke podatkov, ki so rezultat prizadevanj knjižnic in drugih sorodnih ustanov za trajno ohranjanje spletne dediščine. Pogosto vsebujejo velike količine gradiva, ki je s spleta shranjeno z uporabo spletnih robotov, s stališča uporabe pa so spletni arhivi pogosto nepredvidljivi, netransparentni in nekonsistentni viri podatkov, ki vsebujejo številne vsebinske vrzeli.
Osnova za analizo znanstvenih in sorodnih monografij (akademskih knjig) v Sloveniji v letih od 2013 do 2023 so bili bibliografski zapisi v bazi COBIB.SI, ki vsebujejo tudi (pri slabi polovici zapisov verificiran) podatek o tipu znanstvene objave. V tem obdobju je letno v povprečju izšlo od 520 do 1245 monografij (odvisno od tega, katere tipe del prištevamo med akademske knjige ter kako obravnavamo ponovne objave, kot so ponatisi, nove izdaje in e-knjige).
U Bosni i Hercegovini 1945. godine donesena su dva propisa: Uredba o obaveznom dostavljanju štampanih stvari na području Bosne i Hercegovine i Uredba o Narodnoj biblioteci Federalne Bosne i Hercegovine, koja su postavila zakonske temelje za izradu bibliografije Bosniaca. Kasnije se u Bosni i Hercegovini, a tragom osnivanja Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine, 1955. godine pokreće i prvi bosanskohercegovački časopis iz oblasti bibliotekarstva: Bilten Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine i Narodne biblioteke Narodne Republike Bosne i Hercegovine, preimenovan najprije u Bibliotekarstvo: Časopis Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine, a zatim u Bibliotekarstvo: Godišnjak Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine.
V članku so podrobneje predstavljeni podatki o prirastu bibliografskih zapisov za leto 2022, in sicer na letni in mesečni ravni. V analizo smo vključili 171.503 bibliografske zapise iz baze COBIB.SI, ki jih je prispevalo 546 katalogizatorjev.