Personalizacija v virtualnem učnem okolju Moodle: študija primera Arnes Učilnice

Izobraževalni sistem naj bi zagotavljal inkluzivno učno okolje, kjer je vsak posameznik pomemben in upravičen do enakih možnosti. V članku predstavljamo dejavnosti in funkcionalnosti virtualnega učnega e-okolja Moodle, in sicer na študiji primera e-učilnice, pri kateri smo analizirali potencial za zagotavljanje inkluzivnega učnega okolja, ki temelji na ideji personaliziranega učenja.

Nadaljujte z branjem

Bralno vedenje študentov Univerze v Ljubljani v mobilnem okolju

Tuje raziskave poročajo o nizki uporabi mobilnih naprav za branje e-besedil med študenti, zato smo raziskali bralno vedenje pri uporabi mobilnih naprav med študenti UL. Ker so rezultati spletne ankete pokazali, da je nizka uporaba mobilnih naprav za branje e-gradiv značilna tudi za študente UL, smo želeli podrobneje raziskati razloge in ovire za uporabo mobilnih naprav za branje e-gradiv.

Nadaljujte z branjem

Slovenske znanstvene revije v letu 2021

Na osnovi (1) seznamov slovenskih znanstvenih revij v mednarodnih bazah, ki jih uporabljajo za vrednotenje objav slovenskih raziskovalcev, (2) rednih državnih razpisov za podporo znanstvenih revij in (3) podrobnejšega pregleda za ta sistem najpomembnejših mednarodnih bibliografskih baz (SNIP, JCR, SJR) lahko ugotovimo, da je v letu 2021 izhajalo 219 slovenskih revij z znanstvenimi članki. Vsaka druga revija je nastala po letu 1990, okoli 60 % jih spada med družboslovno-humanistične revije. Njihovi založniki so domače ustanove in revije veljajo za diamantne: z velikimi svetovnimi založniki je povezanih le 7,7 % revij in le 3,7 % jih uporablja sistem APC (Article Processing Charge).

Nadaljujte z branjem

Implementacija modela LRM: konceptualna zasnova uporabniškega vmesnika za katalogizacijo

Spremembe v konceptualizaciji bibliografskih podatkov, ki jih je povzročila uvedba modela IFLA LRM, so močno vplivale na razvoj in reorganizacijo katalogizacijskih načel in pravil, bibliografskih formatov in bibliografskih informacijskih sistemov. Kljub temu pa pri implementaciji LRM še vedno primanjkuje smernic in primerov praks, ki bi pokazale, kako vse komponente modela dosledno implementirati v katalogizacijske sisteme, kar smo poskušali obravnavati s predlogom konceptualne zasnove uporabniškega vmesnika za katalogizacijo na osnovi modela LRM.

Nadaljujte z branjem

Strokovna samozavest pri spodbujanju bralne pismenosti

V prispevku ugotavljamo pozitiven vpliv udeležbe na strokovnih dogodkih s področja bralne pismenosti in bralne kulture na krepitev strokovne samozavesti strokovnih delavcev v knjižnicah. Javni podatki kažejo dostopnost strokovnih dogodkov na področju spodbujanja bralne pismenosti in bralne kulture v Sloveniji. Praktiki se udeležujejo tovrstnih izobraževanj, a hkrati dvomijo v svojo usposobljenost za delo na področju spodbujanja in načrtovanja bralne pismenosti in bralne kulture.

Nadaljujte z branjem

Uporabniška izkušnja v COBISS+

Uporabniška izkušnja postaja vse pomembnejši vidik kakovosti storitev, produktov in tudi bibliografskih informacijskih sistemov. Ker primanjkuje celovitih raziskav uporabniške izkušnje v bibliografskih informacijskih sistemih, smo v okviru projekta pripravili anketni vprašalnik, ki zajema vse ključne dimenzije in vidike uporabniške izkušnje ter upošteva specifike bibliografskih informacijskih sistemov.

Nadaljujte z branjem

Organizacija informacija i katalogizacija: temelj obrazovanja informacijskih stručnjaka

Podučavanje i učenje učinkovitog organiziranja informacija složeni su procesi i za edukatore i za studente. Katalogizacija, koja je definirana kao postupak organiziranja informacija izradom bibliografskih zapisa, utvrđeni je postupak za postizanje navedenog cilja. Učenje katalogizacije studentima može biti teško jer se moraju upoznati s velikom količinom novih složenih sadržaja, a vještine kvalitetnog katalogiziranja stječu se godinama.

Nadaljujte z branjem

O pomenu predmetnih oznak in podatka o afiliaciji v raziskovalnih knjižnicah v COBISS.SI: praksa izpolnjevanja polj bloka 6XX in podpolja 70X8

Prispevek prinaša nov vpogled v katalogizacijsko prakso v sistemu COBISS.SI, posebej z vidika potreb bibliografskih podatkov za vodenje bibliografij raziskovalcev in raziskovalnih organizacij. V prispevku sta evalvirani dve vsebini katalogizacijske prakse, ki sta neobvezni, a priporočljivi. Raziskava se ukvarja z ugotavljanjem doslednosti vnosa podatka v podpolje 70X8 in analizo obstoječih možnosti za uporabo tega podatka pri pripravi bibliografij raziskovalne organizacije.

Nadaljujte z branjem

Merjenje kakovosti podatkov v bibliografskih in normativnih zapisih: študija primera izbranih podatkovnih elementov za fasetno omejevanje in izpis seznama zadetkov v COBISS+

V prispevku predstavljamo teoretična in metodološka izhodišča za merjenje kakovosti podatkov v bibliografskih in normativnih zapisih, ki predstavlja enega od segmentov analize kakovosti podatkov. Na podlagi strokovne literature smo izpostavili načine oblikovanja mer, metode merjenja in analize rezultatov.

Nadaljujte z branjem

Nabor dimenzij za opredelitev kakovosti podatkov v bibliografskih in normativnih zapisih

Za potrebe izvajanja analiz kakovosti podatkov v bibliografskih in normativnih zapisih smo oblikovali nabor dimenzij, s katerimi kvalitativno opišemo, kakšne podatke želimo v zapisih. Nabor smo oblikovali z metodo pregleda literature in tipologije napak, izdelane z analizo priporočil v okviru spremljanja kakovosti bibliografskih in normativnih zapisov dnevne produkcije v COBIB.SI v letu 2017. Končni nabor obsega 11 različnih dimenzij in zajema različne podatkovne zahteve v okviru naslednjih dveh osnovnih kategorij dimenzij: kakovost vrednosti podatka in kakovost reprezentacije (oblike) podatka

Nadaljujte z branjem