RDA v peti informacijski dobi: entiteta, identiteta, kontrola
Prenesi PDF Za peto informacijsko dobo je značilno vseprisotno zajemanje družbenih transakcij v eksploziji trajnega kulturnega spomina. Oseba, ki prispeva v družbene medije, je akter, ki ustvarja digitalne kulturne artefakte. Internet stvari, osebnih naprav za zajemanje, ustvarjanje, prenos in izdajanje informacij pomeni, da je vsakdo lahko avtor, založnik, distributer z močnim vplivom na tradicionalne načine normativne kontrole. Osredotočenost normativne kontrole se premika od nudenja enoznačne oznake za posameznika ali skupino k opisu posameznika kot primera razreda, kot entitete. V tem prispevku bomo obravnavali nekatere od problemov, povezanih s katalogizacijo entitet, in orodja, ki so nam na voljo za reševanje in odpravljanje teh problemov v RDA: Resource Description and Access. Sem spada implementacija entitet in razmerij, opredeljenih v modelu IFLA Library Reference Model; kategorizacija oznak entitet kot nestrukturirani nizi, strukturirani nizi in nizi identifikatorjev; ter razvoj implementacijskih scenarijev za pokritje povezanih podatkov v prostem dostopu. V infrastrukturi, kjer je lahko vsaka oseba ustvarjalec kulturnih virov, lahko tudi vsaka oseba opiše vir; vsak je lahko potencialno katalogizator, ustvarjalec metapodatkov. V prispevku bo opisan splošni pristop k izvoru metapodatkov, ki je na voljo v RDA, in kako se lahko uporabi za preverjanje pristnosti metapodatkov iz širokega nabora virov, vključno z množičnim zunanjim izvajanjem in uporabo samodejnega povzemanja podatkov za interoperabilnost metapodatkov iz več virov.
Sorodne objave
Namen tega prispevka je ponuditi dodatno pomoč katalogizatorjem za enotnejšo in kvalitetnejšo katalogizacijo besedilnih sestavnih delov in hkrati na enem mestu zbrati podatke o tem, kje vse dobijo informacije o novostih in spremembah v katalogizaciji le-teh.
Nadaljujte z branjem
Rad opisuje i ističe značaj normativne kontrole ličnih imena u razvoju bibliotečkih kataloga. U uvodnom dijelu rada predstavljen je istorijski pregled razvoja normativne kontrole u svjetskom bibliotekarstvu, najvažnije bibliotečke konferencije koje su razmatrale ovu tematiku, kao i način funkcionisanja normativne kontrole u svijetu i u bibliotečko-informacionim sistemima koji djeluju na platformi COBISS.
Nadaljujte z branjem
Z uvajanjem modela IFLA LRM (IFLA Library Reference Model) je pomen normativne kontrole vse večji, saj bodo imeli normativni podatki ključno vlogo v mreži povezanih podatkov. Zato bo priprava normativnih podatkov pripomogla k lažji implementaciji modela IFLA LRM in bo koristna pri prehodu na RDA (Resource Description and Access). V prispevku je predstavljen pregled stanja normativnih podatkov v sistemu COBISS.net s poudarkom na slovenskem sistemu COBISS.SI.
Nadaljujte z branjem
V članku so podrobneje predstavljeni podatki o prirastu bibliografskih zapisov za leto 2021, in sicer na letni in mesečni ravni. V analizo smo vključili 177.705 bibliografskih zapisov iz baze COBIB.SI, ki jih je prispevalo 543 katalogizatorjev. V zadnji četrtini leta je bilo kreiranih 28 % bibliografskih zapisov. Največ bibliografskih zapisov je bilo kreiranih v torek, 9. 2. 2021, in to 1.015, sicer pa je torek tudi na letni ravni najproduktivnejši dan v tednu.
Nadaljujte z branjem
Članek obravnava trenutno stanje bibliografske tranzicije v Franciji ter pristop in organizacijo, ki sta bila uporabljena za uskladitev knjižničnih katalogov s tehnologijami semantičnega spleta in bibliografskimi podatki na spletu. Zastavljeni cilji se lahko dosežejo z uporabo katalogizacije z entitetami, ki temelji na modelu IFLA LRM.
Nadaljujte z branjem
Spremembe v konceptualizaciji bibliografskih podatkov, ki jih je povzročila uvedba modela IFLA LRM, so močno vplivale na razvoj in reorganizacijo katalogizacijskih načel in pravil, bibliografskih formatov in bibliografskih informacijskih sistemov. Kljub temu pa pri implementaciji LRM še vedno primanjkuje smernic in primerov praks, ki bi pokazale, kako vse komponente modela dosledno implementirati v katalogizacijske sisteme, kar smo poskušali obravnavati s predlogom konceptualne zasnove uporabniškega vmesnika za katalogizacijo na osnovi modela LRM.
Nadaljujte z branjem
V članku so podrobneje predstavljeni podatki o prirastu bibliografskih zapisov za leto 2020, in sicer na letni in mesečni ravni. V analizo smo vključili 185.518 bibliografskih zapisov iz baze COBIB.SI, ki jih je prispevalo 545 katalogizatorjev iz 247 knjižnic.
Nadaljujte z branjem
V prispevku predstavljamo rezultate analize spremljanja kakovosti podatkov v okviru aktivnosti spremljanja kakovosti zapisov dnevne produkcije v COBIB.SI v obdobju od 2015 do 2020. V vzorec je bilo vključenih 13.478 bibliografskih zapisov s pripadajočimi normativnimi zapisi. Analiza temelji na dimenzijah kakovosti podatkov, ki smo jih pripisali beleženim pomanjkljivostim pregledanih bibliografskih in normativnih zapisov.
Nadaljujte z branjem
Podučavanje i učenje učinkovitog organiziranja informacija složeni su procesi i za edukatore i za studente. Katalogizacija, koja je definirana kao postupak organiziranja informacija izradom bibliografskih zapisa, utvrđeni je postupak za postizanje navedenog cilja. Učenje katalogizacije studentima može biti teško jer se moraju upoznati s velikom količinom novih složenih sadržaja, a vještine kvalitetnog katalogiziranja stječu se godinama.
Nadaljujte z branjem
V Sloveniji je v vzajemno katalogizacijo vključena 301 knjižnica, sodeluje pa 689 oseb z dovoljenjem za vzajemno katalogizacijo monografskih publikacij. S člankom prikažemo prirast bibliografskih in normativnih zapisov v COBIB.SI za leto 2019.
Nadaljujte z branjem