Elektronski arhivi znanstvenih in strokovnih dokumentov
Prehod v elektronsko obliko publiciranja odpira in postopoma zaostruje vprašanje ohranjanja elektronskih virov, ki so dokaj neobstojni. Ohranjanje elektronskih virov je bilo do sedaj dokaj neuspešno, zato se poizkuša z elektronskimi arhivi, ki so sposobni ohranjati elektronske vire. Prispevek podaja shemo zasnove elektronskega arhiva za znanstvene in strokovne dokumente in obravnava možnosti ohranjanja zapisov zaradi opuščanja formatov zapisov in tehnologij za njihov prikaz. Relativno skromne izkušnje z elektronskimi arhivi v svetu in pri nas so narekovale problemski pristop k zasnovi elektronskega arhiva. Časovni okvir za elektronsko arhiviranje je sto in več let. Tak časovni okvir je za informacijske sisteme današnjega časa in metode njihovega snovanja doslej neizkustveno področje.
Ključne besede
elektronski arhivi | metoda | ohranjanje virov | strokovni dokumenti | zasnova | znanstveni dokumenti
- Leto: 2003
- Letnik (številka): 08 (2)
- Objavljeno: 30. 6. 2003
- Številka prispevka: /
Sorodne objave
SLAIF – Slovenska tovarna umetne inteligence
Slovenska tovarna umetne inteligence (SLAIF) predstavlja okolje za razvoj in uporabo umetne inteligence (UI), ki povezuje superračunalniške zmogljivosti, podatkovne vire, strokovno znanje in evropsko infrastrukturo EuroHPC. Namen projekta je pospešiti raziskave, inovacije in uvajanje rešitev UI v znanosti, gospodarstvu in javnem sektorju.
Bolnišnične knjižnice in storitve za paciente: primer URI Soča
Bolnišnične knjižnice so ključne za zagotavljanje strokovnih informacij zdravstvenemu osebju in podpori pri strokovnem ter raziskovalnem delu, pomembno vlogo pa imajo tudi pri podpori pacientom. Skladno s smernicami Mednarodne zveze knjižničnih združenj (IFLA) in drugimi standardi je njihova naloga omogočiti pacientom tudi dejavnosti, ki sproščajo in podpirajo proces zdravljenja. Ena teh je branje, ki med hospitalizacijo zmanjšuje stres ter spodbuja okrevanje.
Portal Dobreknjige.si: v novo desetletje z novimi funkcionalnostmi
Portal Dobreknjige.si je spletna platforma, namenjena bralcem, ki iščejo priporočila za kakovostno leposlovje in strokovne knjige. Deluje kot nacionalni projekt slovenskih splošnih knjižnic, ki omogoča organizacijo branja, povezovanje bralcev in širjenje bralne kulture. Portal letno beleži več kot dva milijona ogledov, njegova uporaba pa narašča. Po desetih letih delovanja je bila prenova potrebna zaradi tehnološke zastarelosti, omejenih možnosti nadgradnje in prilagajanja sodobnim standardom.
Raziskovanje bralnih navad in bralne kulture slovenskih knjižničarjev: metodološka izhodišča
Prispevek opisuje metodologijo raziskave bralnih navad in bralne kulture strokovnih in vodstvenih delavcev v slovenskih knjižnicah, ki je sicer del širše raziskave v projektu Bralni vzori: bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah in fakultetah ter splošnih knjižnicah. Gre torej za proučevanje vseh strokovnjakov, ki so vključeni in imajo vpliv na bralno pismenost in bralno kulturo, ter študentov za te poklice.
Dostopnost za ranljive skupine v Arhivu Republike Slovenije
Ena ključnih nalog v projektu e-ARH.si: ESS 2016-2020/2021 je bila zagotavljanje dostopnosti za ranljive skupine. Za dosego tega cilja smo v projektno ekipo vključili osebe z oviranostmi. V okviru tega projekta je bilo prilagojenih več kot 2100 tipsko različnih enot arhivskega gradiva, prav tako smo za ranljive skupine prilagodili spletne strani vseh šestih pokrajinskih arhivov.
Implementacija projekta Knjižnice čustev v Mestni knjižnici Kranj – izkušnje in izzivi
Mestna knjižnica Kranj je osrednja območna knjižnica, ki med drugim izvaja programe za bralno pismenost, informacijsko opismenjevanje, vseživljenjsko učenje in medgeneracijsko sodelovanje. V tem kontekstu smo se priključili mednarodnemu projektu Knjižnice čustev z namenom vpeljave inovativne storitve spodbujanja branja.
Izzivi pristopov k izboljševanju spletne dostopnosti
Koncept spletna dostopnost podaja izhodišča za zagotovitev dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij za vse uporabnike, zlasti pa za osebe z različnimi oblikami oviranosti. Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij javnih organov (ZDSMA) iz leta 2018 predstavlja uredbo minimalne harmonizacije in je povzetek direktive EU. Čeprav je od sprejetja tega zakona minilo že nekaj let, je stanje v Sloveniji še vedno razmeroma nerazvito.
Spremljanje dolgov uporabnikov ter izterjava v splošnih knjižnicah: primer Mestne knjižnice Kranj
Mestna knjižnica Kranj je večja slovenska splošna knjižnica, ki se, tako kot večina slovenskih knjižnic, ukvarja tudi s terjatvami do svojih uporabnikov. Pri izterjavi dolgov smo vključili tudi zunanjega izvajalca, Agencijo za upravljanje terjatev Prohit. Pred izterjavo z zunanjim izvajalcem najprej v knjižnici izpeljemo vrsto postopkov, da dolgove izterjamo sami. Te redno spremljamo in dolžnike o njih obveščamo ter jih opominjamo.
Bralno vedenje študentov Univerze v Ljubljani v mobilnem okolju
Tuje raziskave poročajo o nizki uporabi mobilnih naprav za branje e-besedil med študenti, zato smo raziskali bralno vedenje pri uporabi mobilnih naprav med študenti UL. Ker so rezultati spletne ankete pokazali, da je nizka uporaba mobilnih naprav za branje e-gradiv značilna tudi za študente UL, smo želeli podrobneje raziskati razloge in ovire za uporabo mobilnih naprav za branje e-gradiv.
Strokovna samozavest pri spodbujanju bralne pismenosti
V prispevku ugotavljamo pozitiven vpliv udeležbe na strokovnih dogodkih s področja bralne pismenosti in bralne kulture na krepitev strokovne samozavesti strokovnih delavcev v knjižnicah. Javni podatki kažejo dostopnost strokovnih dogodkov na področju spodbujanja bralne pismenosti in bralne kulture v Sloveniji. Praktiki se udeležujejo tovrstnih izobraževanj, a hkrati dvomijo v svojo usposobljenost za delo na področju spodbujanja in načrtovanja bralne pismenosti in bralne kulture.
