U Bosni i Hercegovini 1945. godine donesena su dva propisa: Uredba o obaveznom dostavljanju štampanih stvari na području Bosne i Hercegovine i Uredba o Narodnoj biblioteci Federalne Bosne i Hercegovine, koja su postavila zakonske temelje za izradu bibliografije Bosniaca. Kasnije se u Bosni i Hercegovini, a tragom osnivanja Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine, 1955. godine pokreće i prvi bosanskohercegovački časopis iz oblasti bibliotekarstva: Bilten Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine i Narodne biblioteke Narodne Republike Bosne i Hercegovine, preimenovan najprije u Bibliotekarstvo: Časopis Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine, a zatim u Bibliotekarstvo: Godišnjak Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine. S tim u vezi, cilj ovoga istraživanja je utvrditi doprinos pomenutog časopisa bosanskohercegovačkoj nacionalnoj bibliografiji i povezanim temama, ali i bibliografiji kao naučnoj djelatnosti u periodu od kraja Drugog svjetskog rata do početka XXI stoljeća. Metodom analize sadržaja, od ukupno 1.685 radova objavljenih u časopisu, kojima su dodijeljene slobodno oblikovane predmetne odrednice, mapirana su 83 objavljena rada posvećena bibliografskoj djelatnosti, koja su dalje razvrstana u tematske blokove na osnovu dostupnog tezaurusa za informacijske nauke uz neophodno uvažavanje specifičnog bosanskohercegovačkog konteksta, pri čemu je nakon preliminarnog pregleda korpusa istraživanje realizirano u periodu od početka devetog do kraja desetog mjeseca 2023. godine. Rezultati istraživanja pokazuju da su u analiziranom korpusu časopisa od 1955. do 2001. godine prisutni radovi posvećeni teoriji bibliografije, bosanskohercegovačkoj tekućoj i retrospektivnoj bibliografiji te povezanim temama katalogizacije (prije i tokom automatizacije biblioteka u Bosni i Hercegovini) i sekcija / društava / institucija, pri čemu je najveći broj radova posvećen katalogizaciji, dok je tematski najmanje zastupljena teorija bibliografije. Na taj način, časopis reflektira utemeljenje i dalji razvoj, a nakon ratnog perioda u Bosni i Hercegovini 1992-1995. godine i oporavak bibliografske djelatnosti u Bosni i Hercegovini u vremenskom periodu obuhvaćenom istraživanjem.
V članku so podrobneje predstavljeni podatki o prirastu bibliografskih zapisov za leto 2022, in sicer na letni in mesečni ravni. V analizo smo vključili 171.503 bibliografske zapise iz baze COBIB.SI, ki jih je prispevalo 546 katalogizatorjev.
Normativna kontrola predstavlja pomemben del katalogizacije. Normativna baza podatkov CONOR.SI vključuje normativne zapise za osebna imena in imena korporacij, ki se pojavljajo kot avtorji v bibliografskih zapisih, in omogoča med drugim identifikacijo avtorjev. Namen raziskave je bil ugotoviti mnenja visokošolskih katalogizatorjev o uporabnosti te zbirke pri njihovem delu, kakšne prednosti in pomanjkljivosti ima ter kako poteka kreiranje normativnih zapisov za korporacije. Raziskava je bila izvedena v obliki spletne ankete in intervjujev, sodelovalo je 73 katalogizatorjev iz visokošolskih knjižnic. Rezultati kažejo, da je večina anketirancev zadovoljna z bazo podatkov.
Za peto informacijsko dobo je značilno vseprisotno zajemanje družbenih transakcij v eksploziji trajnega kulturnega spomina. Oseba, ki prispeva v družbene medije, je akter, ki ustvarja digitalne kulturne artefakte. Internet stvari, osebnih naprav za zajemanje, ustvarjanje, prenos in izdajanje informacij pomeni, da je vsakdo lahko avtor, založnik, distributer z močnim vplivom na tradicionalne načine normativne kontrole. Osredotočenost normativne kontrole se premika od nudenja enoznačne oznake za posameznika ali skupino k opisu posameznika kot primera razreda, kot entitete.
Namen tega prispevka je ponuditi dodatno pomoč katalogizatorjem za enotnejšo in kvalitetnejšo katalogizacijo besedilnih sestavnih delov in hkrati na enem mestu zbrati podatke o tem, kje vse dobijo informacije o novostih in spremembah v katalogizaciji le-teh.
Rad opisuje i ističe značaj normativne kontrole ličnih imena u razvoju bibliotečkih kataloga. U uvodnom dijelu rada predstavljen je istorijski pregled razvoja normativne kontrole u svjetskom bibliotekarstvu, najvažnije bibliotečke konferencije koje su razmatrale ovu tematiku, kao i način funkcionisanja normativne kontrole u svijetu i u bibliotečko-informacionim sistemima koji djeluju na platformi COBISS.
Z uvajanjem modela IFLA LRM (IFLA Library Reference Model) je pomen normativne kontrole vse večji, saj bodo imeli normativni podatki ključno vlogo v mreži povezanih podatkov. Zato bo priprava normativnih podatkov pripomogla k lažji implementaciji modela IFLA LRM in bo koristna pri prehodu na RDA (Resource Description and Access). V prispevku je predstavljen pregled stanja normativnih podatkov v sistemu COBISS.net s poudarkom na slovenskem sistemu COBISS.SI.
V članku so podrobneje predstavljeni podatki o prirastu bibliografskih zapisov za leto 2021, in sicer na letni in mesečni ravni. V analizo smo vključili 177.705 bibliografskih zapisov iz baze COBIB.SI, ki jih je prispevalo 543 katalogizatorjev. V zadnji četrtini leta je bilo kreiranih 28 % bibliografskih zapisov. Največ bibliografskih zapisov je bilo kreiranih v torek, 9. 2. 2021, in to 1.015, sicer pa je torek tudi na letni ravni najproduktivnejši dan v tednu.
Članek obravnava trenutno stanje bibliografske tranzicije v Franciji ter pristop in organizacijo, ki sta bila uporabljena za uskladitev knjižničnih katalogov s tehnologijami semantičnega spleta in bibliografskimi podatki na spletu. Zastavljeni cilji se lahko dosežejo z uporabo katalogizacije z entitetami, ki temelji na modelu IFLA LRM.
Spremembe v konceptualizaciji bibliografskih podatkov, ki jih je povzročila uvedba modela IFLA LRM, so močno vplivale na razvoj in reorganizacijo katalogizacijskih načel in pravil, bibliografskih formatov in bibliografskih informacijskih sistemov. Kljub temu pa pri implementaciji LRM še vedno primanjkuje smernic in primerov praks, ki bi pokazale, kako vse komponente modela dosledno implementirati v katalogizacijske sisteme, kar smo poskušali obravnavati s predlogom konceptualne zasnove uporabniškega vmesnika za katalogizacijo na osnovi modela LRM.
V članku so podrobneje predstavljeni podatki o prirastu bibliografskih zapisov za leto 2020, in sicer na letni in mesečni ravni. V analizo smo vključili 185.518 bibliografskih zapisov iz baze COBIB.SI, ki jih je prispevalo 545 katalogizatorjev iz 247 knjižnic.