Kiberangelčki umazanega obraza

Tvrtko-Matija Šercar
Prenesi PDF

Povod za nastanek tega članka je kampanja, ki so jo anonimni posamezniki lani in predlani vodili preko interneta z namenom diskreditirati vodstvo IZUM-a. Nakazan je pravni in tehnološki vidik kibernadlegovanja. Prikazano je, kako so se s kiberkriminalom spoprijele zakonodaje ZDA in EU. Namen članka je prepoznati kibernadlegovanje kot resni družbeni problem, ki si kot posebna vrsta kiberkriminala zasluži pozornost nacionalne zakonodaje tudi v Sloveniji. Največji problem je potegniti črto ločnico med kibernadlegovanjem, ki je svojevrstna kontinuiteta verbalnega dejanja, in zakonsko zaščiteno svobodo govora, ki je ena največjih vrednot demokratične družbe zahodne civilizacije.

Ključne besede
EU | kiberkriminal | kibernadlegovanje | pravni vidik | tehnološki vidik | ZDA
https://doi.org/10.3359/oz0401014

Sorodne objave

16. 12. 2022
Družboslovje in humanistika, Znanost

Dialektično premišljevanje o znanstvenih in strokovnih e-revijah

Tvrtko-Matija Šercar

    Predstavljeni so prispevki udeležencev s posvetovanja o znanstvenih in strokovnih publikacijah o stanju e-revij na začetku 90-ih let prejšnjega stoletja, ki je bilo v Institutu informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) v decembru 1991. Eden od poudarkov je na IZUM-ovem e biltenu, ki je bil vpisan v enega prvih imenikov e-revij in drugih e-glasil v svetu iz istega leta. Komunikacija je osnova znanstvenega napredka, predvsem e-revije.

    Nadaljujte z branjem

    22. 6. 2020
    Družboslovje in humanistika, Katalogizacija, Računalništvo in informatika

    Digitalna humanistika: modna muha ali naš (bibliografski) vsakdan?

    Sonja Svoljšak

      Članek predstavlja in analizira izbrane projekte in raziskovalne iniciative s področja digitalne humanistike, v katere so aktivno vključene knjižnice in druge dediščinske ustanove. Ti ambiciozni globalni projekti dopolnjujejo obstoječa znanja o splošnih in specifičnih družbenih in kulturnozgodovinskih fenomenih ter pisni kulturni dediščini z uporabo spletnih aplikacij in orodij ter kolaborativnega, lokacijsko neodvisnega raziskovalnega pristopa.

      Nadaljujte z branjem

      31. 12. 2017
      Družboslovje in humanistika

      Sistemizacija dela kot proces

      Dunja Labović Begović, Andrej Raspor

        Sodobna sistemizacija dela mora postati proces – tako kot organizacijski procesi, ki jih spremlja. Namen raziskovanja je bil izdelati model SDP (sistemizacije dela kot procesa) za na znanju temelječe poslovne funkcije, ki bo uporaben v praksi in bo omogočal organiziranje dela na podlagi kompetenc zaposlenih in oblikovanje plače na podlagi učinkovite izrabe delovnega časa ter zahtevnosti in kakovosti opravljenega dela. Pri raziskovanju smo oblikovali model sistemizacije dela kot procesa in prikazali določanje zahtevnosti opravil na osnovi zahtevanih kompetenc, kriterijev kakovosti dela in načina evidentiranja efektivnega dela.

        Nadaljujte z branjem

        31. 12. 2017
        Družboslovje in humanistika

        Victoria L. Lemieux and Stephanie E. Trapnell, Public Access to Information for Development: A Guide to the Effective Implementation of Right to Information Laws

        Tvrtko-Matija Šercar

          Odprtost (angl. openness), odgovornost (angl. accountability) in preglednost (angl. transparency) so med najpogostejšimi besedami v sodobnem političnem diskurzu. Preglednost je ključnega pomena za ohranjanje odgovornosti sleherne vlade v družbi pluralne demokracije, odvisna pa je predvsem od pravice državljanov do dostopa do informacij, ki jih ustvarjajo in vzdržujejo vlada in njene institucije.

          Nadaljujte z branjem

          31. 12. 2016
          Družboslovje in humanistika

          Strukturna kriza avtorske pravice, 2. del

          Tvrtko-Matija Šercar

            Avtorska pravica je vrsta intelektualne lastnine. Beseda “avtorska pravica” ni najbolj posrečen prevod izraza “copyright” (pravica do kopiranja izvoda), hkrati pa je tudi zavajajoča, kot da bi bil osrednja oseba avtor, ne pa imetnik pravice do kopiranja. Avtor je vsekakor imetnik moralne avtorske pravice, vendar je zelo redko tudi imetnik materialnih pravic. Moralne avtorske pravice nimajo tržne vrednosti in so s stališča družbenega sistema, v katerem šteje le denar, nepomembne. Stališče do avtorske pravice je odvisno tudi od poslovnega modela, kot sta npr. model “dolgega repa” ali model “zastonj”.

            Nadaljujte z branjem

            30. 6. 2016
            Družboslovje in humanistika, Izobraževanje

            Izvori informacija u akademskom okruženju

            Beba Ešrefa Rašidović

              Učenje i stjecanje znanja u obrazovnim procesima u novim oblicima učenja zasniva se na personalnoj konstrukciji i dekonstrukciji značenja i sopstvenoj interakciji sa svijetom u određenom društvenom i kulturnom okruženju. Stoga, svako snosi odgovornost za svoje učenje i njime upravlja. Kako aktivno učenje počiva na samostalnom i aktivnom angažmanu u procesu učenja i poučavanja, pronalaženje i prikupljanje informacija iz različitih izvora u kojima su pohranjene, važan je dio u svakom obliku učenja i poučavanja, osobito u akademskom okruženju.

              Nadaljujte z branjem

              30. 6. 2016
              Družboslovje in humanistika

              Strukturna kriza avtorske pravice, 1. del

              Tvrtko-Matija Šercar

                Avtorska pravica je vrsta intelektualne lastnine. Beseda “avtorska pravica” ni najbolj posrečen prevod izraza “copyright” (pravica do kopiranja izvoda), hkrati pa je tudi zavajajoča, kot da bi bil osrednja oseba avtor, ne pa imetnik pravice do kopiranja. Avtor je vsekakor imetnik moralne avtorske pravice, vendar je zelo redko tudi imetnik materialnih pravic. Moralne avtorske pravice nimajo tržne vrednosti in so s stališča družbenega sistema, v katerem šteje le denar, nepomembne. Stališče do avtorske pravice je odvisno tudi od poslovnega modela, kot sta npr. model “dolgega repa” ali model “zastonj”.

                Nadaljujte z branjem

                31. 12. 2014
                Družboslovje in humanistika

                Svet na novi prelomnici – zabeležke ob branju knjig Capital in the Twenty-First Century Thomasa Pikettyja, The Entrepreneurial State Mariane Mazzucato in Karl Marx: A Nineteenth-Century Life Jonathana Sperberja

                Tvrtko-Matija Šercar

                  Kakšna je dinamika akumulacije in distribucije kapitala? Vprašanja o dolgoročnem razvoju neenakosti, koncentraciji bogastva in možnostih gospodarske rasti so v središču politične ekonomije. Vendar je do zadovoljivih odgovorov težko priti brez ustreznih podatkov in jasnih vodilnih teorij.

                  Nadaljujte z branjem