Potegavščine, miti in predsodki v znanosti: primer Pierra Trémauxa

Pregledovanje literature je neločljiv del raziskovalnega dela. Zgodba o Pierru Trémauxu (1818–1895) ponazarja, kako faktorji, kot so potegavščine, novinarske race, neresnične pripovedi, miti in predsodki, ki ne spadajo v znanost, težave pri dojemanju in sprejemanju novih znanstvenih paradigem ter tudi počasno in geografsko omejeno širjenje znanstvenih spoznanj in posledično neinformiranost o znanstvenih odkritjih drugje po svetu, škodijo ekologiji znanstvenega komuniciranja in informiranja.

Victoria L. Lemieux and Stephanie E. Trapnell, Public Access to Information for Development: A Guide to the Effective Implementation of Right to Information Laws

Odprtost (angl. openness), odgovornost (angl. accountability) in preglednost (angl. transparency) so med najpogostejšimi besedami v sodobnem političnem diskurzu. Preglednost je ključnega pomena za ohranjanje odgovornosti sleherne vlade v družbi pluralne demokracije, odvisna pa je predvsem od pravice državljanov do dostopa do informacij, ki jih ustvarjajo in vzdržujejo vlada in njene institucije.

Strukturna kriza avtorske pravice, 2. del

Avtorska pravica je vrsta intelektualne lastnine. Beseda “avtorska pravica” ni najbolj posrečen prevod izraza “copyright” (pravica do kopiranja izvoda), hkrati pa je tudi zavajajoča, kot da bi bil osrednja oseba avtor, ne pa imetnik pravice do kopiranja. Avtor je vsekakor imetnik moralne avtorske pravice, vendar je zelo redko tudi imetnik materialnih pravic. Moralne avtorske pravice nimajo tržne vrednosti in so s stališča družbenega sistema, v katerem šteje le denar, nepomembne. Stališče do avtorske pravice je odvisno tudi od poslovnega modela, kot sta npr. model “dolgega repa” ali model “zastonj”.

Strukturna kriza avtorske pravice, 1. del

Avtorska pravica je vrsta intelektualne lastnine. Beseda “avtorska pravica” ni najbolj posrečen prevod izraza “copyright” (pravica do kopiranja izvoda), hkrati pa je tudi zavajajoča, kot da bi bil osrednja oseba avtor, ne pa imetnik pravice do kopiranja. Avtor je vsekakor imetnik moralne avtorske pravice, vendar je zelo redko tudi imetnik materialnih pravic. Moralne avtorske pravice nimajo tržne vrednosti in so s stališča družbenega sistema, v katerem šteje le denar, nepomembne. Stališče do avtorske pravice je odvisno tudi od poslovnega modela, kot sta npr. model “dolgega repa” ali model “zastonj”.

Od RBU do COBIB

V zvezi s povezanostjo informacijske znanosti z bibliografijo (in knjižničarstvom) so podani elementi za primerjavo konceptov univerzalne bibliografije Répertoire Bibliographique Universel (RBU) in COBIB-a znotraj sistema COBISS. Predstavljeni so različni vidiki razumevanja razvoja bibliografij in pogled avtorja na razvoj bibliografij. Po zamisli Paula Otleta s konca 19. stoletja naj bi RBU predstavljal univerzalno bibliografijo vseh knjig in drugih publikacij iz vseh držav, vseh obdobij in vseh predmetnih področij, razvrščenih po predmetu in avtorju. Prva stopnja RBU naj bi bili katalogi.

Socialna ekonomija sistema COBISS in mreže COBISS.Net

Predstavljen je zgodovinski pogled na socialno ekonomijo sistema COBISS in mreže COBISS.Net. Knjižnična ekonomija je pomemben segment knjižničarstva. Z ekonomskega vidika sta kooperativni online knjižnični informacijski sistem COBISS in mreža COBISS.Net primera pristnega razvoja tovrstnih sistemov z značilnimi elementi posttržne paradigme socialne ekonomije.

Svet na novi prelomnici – zabeležke ob branju knjig Capital in the Twenty-First Century Thomasa Pikettyja, The Entrepreneurial State Mariane Mazzucato in Karl Marx: A Nineteenth-Century Life Jonathana Sperberja

Kakšna je dinamika akumulacije in distribucije kapitala? Vprašanja o dolgoročnem razvoju neenakosti, koncentraciji bogastva in možnostih gospodarske rasti so v središču politične ekonomije. Vendar je do zadovoljivih odgovorov težko priti brez ustreznih podatkov in jasnih vodilnih teorij.

Iskanje:

Išči po strokovnih področjih:

Zadnji objavljeni članki: