Eden od sedanjih trendov v visokem šolstvu je hiter razvoj izobraževanja na daljavo. Do pred kratkim učenci v izobraževanju na daljavo niso imeli možnosti dostopa do bogatega dokumentarnega gradiva, ki je na voljo rednim študentom. To je eden od dejavnikov, ki naj bi negativno vplival na kakovost izobraževanja na daljavo. Vendar se je z internetom to spremenilo. V prispevku proučujemo, kako univerze, ki poučujejo na daljavo, zagotavljajo dostopnost knjižničnih virov in kakšne načine uporabe omogočajo svojim študentom. Posebno pozornost namenjamo izzivu, kako zadovoljiti potrebe učencev na daljavo v deželah v razvoju, v katerih se bo izobraževanje na daljavo najhitreje širilo. /najbolj razširilo.
Izobraževalni sistem naj bi zagotavljal inkluzivno učno okolje, kjer je vsak posameznik pomemben in upravičen do enakih možnosti. V članku predstavljamo dejavnosti in funkcionalnosti virtualnega učnega e-okolja Moodle, in sicer na študiji primera e-učilnice, pri kateri smo analizirali potencial za zagotavljanje inkluzivnega učnega okolja, ki temelji na ideji personaliziranega učenja.
Mestna knjižnica Kranj je večja slovenska splošna knjižnica, ki se, tako kot večina slovenskih knjižnic, ukvarja tudi s terjatvami do svojih uporabnikov. Pri izterjavi dolgov smo vključili tudi zunanjega izvajalca, Agencijo za upravljanje terjatev Prohit. Pred izterjavo z zunanjim izvajalcem najprej v knjižnici izpeljemo vrsto postopkov, da dolgove izterjamo sami. Te redno spremljamo in dolžnike o njih obveščamo ter jih opominjamo.
Tuje raziskave poročajo o nizki uporabi mobilnih naprav za branje e-besedil med študenti, zato smo raziskali bralno vedenje pri uporabi mobilnih naprav med študenti UL. Ker so rezultati spletne ankete pokazali, da je nizka uporaba mobilnih naprav za branje e-gradiv značilna tudi za študente UL, smo želeli podrobneje raziskati razloge in ovire za uporabo mobilnih naprav za branje e-gradiv.
V prispevku ugotavljamo pozitiven vpliv udeležbe na strokovnih dogodkih s področja bralne pismenosti in bralne kulture na krepitev strokovne samozavesti strokovnih delavcev v knjižnicah. Javni podatki kažejo dostopnost strokovnih dogodkov na področju spodbujanja bralne pismenosti in bralne kulture v Sloveniji. Praktiki se udeležujejo tovrstnih izobraževanj, a hkrati dvomijo v svojo usposobljenost za delo na področju spodbujanja in načrtovanja bralne pismenosti in bralne kulture.
Uporabniška izkušnja postaja vse pomembnejši vidik kakovosti storitev, produktov in tudi bibliografskih informacijskih sistemov. Ker primanjkuje celovitih raziskav uporabniške izkušnje v bibliografskih informacijskih sistemih, smo v okviru projekta pripravili anketni vprašalnik, ki zajema vse ključne dimenzije in vidike uporabniške izkušnje ter upošteva specifike bibliografskih informacijskih sistemov.
Podučavanje i učenje učinkovitog organiziranja informacija složeni su procesi i za edukatore i za studente. Katalogizacija, koja je definirana kao postupak organiziranja informacija izradom bibliografskih zapisa, utvrđeni je postupak za postizanje navedenog cilja. Učenje katalogizacije studentima može biti teško jer se moraju upoznati s velikom količinom novih složenih sadržaja, a vještine kvalitetnog katalogiziranja stječu se godinama.
Narodna biblioteka Užice anketirala je 2019. godine svoje korisnike s ciljem da proveri koliko oni poznaju proces pretraživanja kataloga u aplikaciji COBISS/OPAC (sada COBISS+). Istraživanje se sastojalo iz sledećih segmenata: profil korisnika, najčešće korišćene pristupne tačke, korišćenje ekranskih saveta i olakšica pri pretraživanju i korisnička procena dobijenih rezultata. AA
U članku se raspravlja o kompetencijama knjižničara i informatologa, nesuglasju oko nazivlja te nastojanjima da se istražuju razni utjecaji na akademsko obrazovanje u polju informacijskih znanosti.
U radu se donosi kritički osvrt na didaktičke pristupe i modele koji se razvijaju u sklopu ideje obrazovanja u 21. stoljeću. Problematiziraju se izazovi novih tehnologija i njihove primjene u nastavnim procesima te ukazuje na društvene promjene koje utječu na potrebu reformi obrazovnih sustava.
Novela Zakona o knjižničarstvu je leta 2015 na novo določila status šolskih knjižnic, Narodni in univerzitetni knjižnici pa naložila naloge, povezane s spremljanjem dejavnosti šolskih knjižnic in njihovim razvojem. Statistično spremljanje dejavnosti šolskih knjižnic, oblikovanje strategije razvoja, koncept triletnih razvojnih načrtov ter razvoj strokovnih podlag za določitev pogojev, ki jih mora izpolnjevati šolska knjižnica na področju vzgoje in izobraževanja, vsebinsko spadajo v delokrog Centra za razvoj knjižnic.