Vrednotenje normativne baze podatkov CONOR.SI s stališča visokošolskih katalogizatorjev

Urška Zupančič, Marija Petek
Prenesi PDF

Normativna kontrola predstavlja pomemben del katalogizacije. Normativna baza podatkov CONOR.SI vključuje normativne zapise za osebna imena in imena korporacij, ki se pojavljajo kot avtorji v bibliografskih zapisih, in omogoča med drugim identifikacijo avtorjev. Namen raziskave je bil ugotoviti mnenja visokošolskih katalogizatorjev o uporabnosti te zbirke pri njihovem delu, kakšne prednosti in pomanjkljivosti ima ter kako poteka kreiranje normativnih zapisov za korporacije. Raziskava je bila izvedena v obliki spletne ankete in intervjujev, sodelovalo je 73 katalogizatorjev iz visokošolskih knjižnic. Rezultati kažejo, da je večina anketirancev zadovoljna z bazo podatkov. Njeni največji prednosti sta hitrejši postopek katalogizacije in enostavnejše določanje normativnih točk dostopa. Najpogostejše težave predstavljajo netočni in pomanjkljivi podatki o avtorju, veliko število soimenjakov, podvojeni zapisi, napake v zapisih, ki nastanejo zaradi površnosti katalogizatorjev, ter nerazumljiva katalogizacijska pravila. Pri kreiranju zapisov si pomagajo z drugimi zapisi, s priročnikom ZNAČKA, s spletom in z zapiski iz tečajev NUK in IZUM. Ugotovitve med drugim omogočajo vpogled v delo z normativno bazo, predvsem v kreiranje zapisov za imena korporacij. Raziskava lahko služi kot izhodišče za izboljšave in nadaljnje raziskave.

Ključne besede
katalogizatorji | korporativni avtorji | normativna kontrola | visokošolske knjižnice
https://doi.org/10.3359/oz2429004

Sorodne objave

6. 9. 2024
Katalogizacija, Zgodovina

Prilog istraživanju razvoja bibliografske djelatnosti u Bosni i Hercegovini (1955-2001)

Džejla Khattab, Lejla Hajdarpašić, Senada Dizdar

    U Bosni i Hercegovini 1945. godine donesena su dva propisa: Uredba o obaveznom dostavljanju štampanih stvari na području Bosne i Hercegovine i Uredba o Narodnoj biblioteci Federalne Bosne i Hercegovine, koja su postavila zakonske temelje za izradu bibliografije Bosniaca. Kasnije se u Bosni i Hercegovini, a tragom osnivanja Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine, 1955. godine pokreće i prvi bosanskohercegovački časopis iz oblasti bibliotekarstva: Bilten Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine i Narodne biblioteke Narodne Republike Bosne i Hercegovine, preimenovan najprije u Bibliotekarstvo: Časopis Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine, a zatim u Bibliotekarstvo: Godišnjak Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine.

    Nadaljujte z branjem

    15. 11. 2023
    Katalogizacija

    RDA v peti informacijski dobi: entiteta, identiteta, kontrola

    Gordon Dunsire

      Za peto informacijsko dobo je značilno vseprisotno zajemanje družbenih transakcij v eksploziji trajnega kulturnega spomina. Oseba, ki prispeva v družbene medije, je akter, ki ustvarja digitalne kulturne artefakte. Internet stvari, osebnih naprav za zajemanje, ustvarjanje, prenos in izdajanje informacij pomeni, da je vsakdo lahko avtor, založnik, distributer z močnim vplivom na tradicionalne načine normativne kontrole. Osredotočenost normativne kontrole se premika od nudenja enoznačne oznake za posameznika ali skupino k opisu posameznika kot primera razreda, kot entitete.

      Nadaljujte z branjem

      10. 10. 2023
      COBISS.net, Katalogizacija

      Značaj i primjena normativne kontrole u savremenim bibliotečkim katalozima: sa kratkim osvrtom na uvođenje normativne kontrole ličnih imena u sistem COBISS.CG

      Vjenceslava Ševaljević

        Rad opisuje i ističe značaj normativne kontrole ličnih imena u razvoju bibliotečkih kataloga. U uvodnom dijelu rada predstavljen je istorijski pregled razvoja normativne kontrole u svjetskom bibliotekarstvu, najvažnije bibliotečke konferencije koje su razmatrale ovu tematiku, kao i način funkcionisanja normativne kontrole u svijetu i u bibliotečko-informacionim sistemima koji djeluju na platformi COBISS.

        Nadaljujte z branjem

        20. 9. 2023
        COBISS.net, Katalogizacija

        Možnosti prihodnjega razvoja normativnih podatkov v sistemu COBISS

        Andreja Krajnc Vobovnik

          Z uvajanjem modela IFLA LRM (IFLA Library Reference Model) je pomen normativne kontrole vse večji, saj bodo imeli normativni podatki ključno vlogo v mreži povezanih podatkov. Zato bo priprava normativnih podatkov pripomogla k lažji implementaciji modela IFLA LRM in bo koristna pri prehodu na RDA (Resource Description and Access). V prispevku je predstavljen pregled stanja normativnih podatkov v sistemu COBISS.net s poudarkom na slovenskem sistemu COBISS.SI.

          Nadaljujte z branjem

          28. 7. 2023
          Katalogizacija

          COBIB.SI: prirast bibliografskih zapisov v letu 2021

          Ema Dornik

            V članku so podrobneje predstavljeni podatki o prirastu bibliografskih zapisov za leto 2021, in sicer na letni in mesečni ravni. V analizo smo vključili 177.705 bibliografskih zapisov iz baze COBIB.SI, ki jih je prispevalo 543 katalogizatorjev. V zadnji četrtini leta je bilo kreiranih 28 % bibliografskih zapisov. Največ bibliografskih zapisov je bilo kreiranih v torek, 9. 2. 2021, in to 1.015, sicer pa je torek tudi na letni ravni najproduktivnejši dan v tednu.

            Nadaljujte z branjem

            11. 7. 2023
            Katalogizacija

            Francija v bibliografski tranziciji: potek in razvojni vidiki

            Christelle Gianolio, Emmanuel Jaslier, Annick Le Follic, Françoise Leresche, François Pichenot, Florence Tfibel, Claire Toussaint

              Članek obravnava trenutno stanje bibliografske tranzicije v Franciji ter pristop in organizacijo, ki sta bila uporabljena za uskladitev knjižničnih katalogov s tehnologijami semantičnega spleta in bibliografskimi podatki na spletu. Zastavljeni cilji se lahko dosežejo z uporabo katalogizacije z entitetami, ki temelji na modelu IFLA LRM.

              Nadaljujte z branjem

              28. 1. 2022
              Katalogizacija

              Implementacija modela LRM: konceptualna zasnova uporabniškega vmesnika za katalogizacijo

              Mihela Pauman Budanović, Maja Žumer

                Spremembe v konceptualizaciji bibliografskih podatkov, ki jih je povzročila uvedba modela IFLA LRM, so močno vplivale na razvoj in reorganizacijo katalogizacijskih načel in pravil, bibliografskih formatov in bibliografskih informacijskih sistemov. Kljub temu pa pri implementaciji LRM še vedno primanjkuje smernic in primerov praks, ki bi pokazale, kako vse komponente modela dosledno implementirati v katalogizacijske sisteme, kar smo poskušali obravnavati s predlogom konceptualne zasnove uporabniškega vmesnika za katalogizacijo na osnovi modela LRM.

                Nadaljujte z branjem