Implementacija projekta Knjižnice čustev v Mestni knjižnici Kranj – izkušnje in izzivi

Manca Štefe, Damjana Pečjak
Prenesi PDF

Mestna knjižnica Kranj je osrednja območna knjižnica, ki med drugim izvaja programe za bralno pismenost, informacijsko opismenjevanje, vseživljenjsko učenje in medgeneracijsko sodelovanje. V tem kontekstu smo se priključili mednarodnemu projektu Knjižnice čustev z namenom vpeljave inovativne storitve spodbujanja branja. V prispevku smo se osredotočili na predstavitev projekta in proces implementacije praktičnih vsebin. V prvi vrsti sta nas zanimali učinkovitost in uspešnost umestitve fizične zbirke knjižnice čustev v prostor in splošen odziv uporabnikov nanjo. Ker je bila osrednja tema projekta vloga čustev pri branju in njihov vpliv na posameznike, smo v ta namen izpeljali osem biblioterapevtskih srečanj in bralno akcijo Beremo s čustvi. Rezultati so pokazali, da so bili tako fizična zbirka kot tudi srečanja ob knjigah izredno dobro sprejeti in da Knjižnice čustev nedvomno predstavljajo svež in inovativen način spodbujanja branja v splošnih knjižnicah.

Ključne besede
biblioterapija | čustva | Knjižnice čustev | Mestna knjižnica Kranj | projekt
https://doi.org/10.3359/oz2429003

Sorodne objave

16. 12. 2022
Družboslovje in humanistika, Znanost

Dialektično premišljevanje o znanstvenih in strokovnih e-revijah

Tvrtko-Matija Šercar

    Predstavljeni so prispevki udeležencev s posvetovanja o znanstvenih in strokovnih publikacijah o stanju e-revij na začetku 90-ih let prejšnjega stoletja, ki je bilo v Institutu informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) v decembru 1991. Eden od poudarkov je na IZUM-ovem e biltenu, ki je bil vpisan v enega prvih imenikov e-revij in drugih e-glasil v svetu iz istega leta. Komunikacija je osnova znanstvenega napredka, predvsem e-revije.

    Nadaljujte z branjem

    9. 12. 2022
    COBISS/Izposoja, Knjižnice

    Spremljanje dolgov uporabnikov ter izterjava v splošnih knjižnicah: primer Mestne knjižnice Kranj

    Darja Vajs Košir

      Mestna knjižnica Kranj je večja slovenska splošna knjižnica, ki se, tako kot večina slovenskih knjižnic, ukvarja tudi s terjatvami do svojih uporabnikov. Pri izterjavi dolgov smo vključili tudi zunanjega izvajalca, Agencijo za upravljanje terjatev Prohit. Pred izterjavo z zunanjim izvajalcem najprej v knjižnici izpeljemo vrsto postopkov, da dolgove izterjamo sami. Te redno spremljamo in dolžnike o njih obveščamo ter jih opominjamo.

      Nadaljujte z branjem

      6. 12. 2022
      Študije uporabnikov

      Bralno vedenje študentov Univerze v Ljubljani v mobilnem okolju

      Ksenija Rivo, Maja Žumer

        Tuje raziskave poročajo o nizki uporabi mobilnih naprav za branje e-besedil med študenti, zato smo raziskali bralno vedenje pri uporabi mobilnih naprav med študenti UL. Ker so rezultati spletne ankete pokazali, da je nizka uporaba mobilnih naprav za branje e-gradiv značilna tudi za študente UL, smo želeli podrobneje raziskati razloge in ovire za uporabo mobilnih naprav za branje e-gradiv.

        Nadaljujte z branjem

        19. 10. 2021
        Izobraževanje, Knjižnice

        Strokovna samozavest pri spodbujanju bralne pismenosti

        Sabina Fras Popović

          V prispevku ugotavljamo pozitiven vpliv udeležbe na strokovnih dogodkih s področja bralne pismenosti in bralne kulture na krepitev strokovne samozavesti strokovnih delavcev v knjižnicah. Javni podatki kažejo dostopnost strokovnih dogodkov na področju spodbujanja bralne pismenosti in bralne kulture v Sloveniji. Praktiki se udeležujejo tovrstnih izobraževanj, a hkrati dvomijo v svojo usposobljenost za delo na področju spodbujanja in načrtovanja bralne pismenosti in bralne kulture.

          Nadaljujte z branjem

          20. 8. 2021
          COBISS+, Študije uporabnikov

          Uporabniška izkušnja v COBISS+

          Katarina Švab, Tanja Merčun

            Uporabniška izkušnja postaja vse pomembnejši vidik kakovosti storitev, produktov in tudi bibliografskih informacijskih sistemov. Ker primanjkuje celovitih raziskav uporabniške izkušnje v bibliografskih informacijskih sistemih, smo v okviru projekta pripravili anketni vprašalnik, ki zajema vse ključne dimenzije in vidike uporabniške izkušnje ter upošteva specifike bibliografskih informacijskih sistemov.

            Nadaljujte z branjem

            22. 6. 2020
            Družboslovje in humanistika, Katalogizacija, Računalništvo in informatika

            Digitalna humanistika: modna muha ali naš (bibliografski) vsakdan?

            Sonja Svoljšak

              Članek predstavlja in analizira izbrane projekte in raziskovalne iniciative s področja digitalne humanistike, v katere so aktivno vključene knjižnice in druge dediščinske ustanove. Ti ambiciozni globalni projekti dopolnjujejo obstoječa znanja o splošnih in specifičnih družbenih in kulturnozgodovinskih fenomenih ter pisni kulturni dediščini z uporabo spletnih aplikacij in orodij ter kolaborativnega, lokacijsko neodvisnega raziskovalnega pristopa.

              Nadaljujte z branjem

              21. 5. 2020
              COBISS, Knjižnice, Študije uporabnikov

              Korisnici u COBISS okruženju – iskustva Narodne biblioteke Užice

              Gordana Bacotić, Biljana Ristović

                Narodna biblioteka Užice anketirala je 2019. godine svoje korisnike s ciljem da proveri koliko oni poznaju proces pretraživanja kataloga u aplikaciji COBISS/OPAC (sada COBISS+). Istraživanje se sastojalo iz sledećih segmenata: profil korisnika, najčešće korišćene pristupne tačke, korišćenje ekranskih saveta i olakšica pri pretraživanju i korisnička procena dobijenih rezultata. AA

                Nadaljujte z branjem

                3. 12. 2019
                COBISS, Šolske knjižnice

                Center za razvoj knjižnic, NUK in vključevanje šolskih knjižnic v COBISS

                Eva Kodrič-Dačić

                  Novela Zakona o knjižničarstvu je leta 2015 na novo določila status šolskih knjižnic, Narodni in univerzitetni knjižnici pa naložila naloge, povezane s spremljanjem dejavnosti šolskih knjižnic in njihovim razvojem. Statistično spremljanje dejavnosti šolskih knjižnic, oblikovanje strategije razvoja, koncept triletnih razvojnih načrtov ter razvoj strokovnih podlag za določitev pogojev, ki jih mora izpolnjevati šolska knjižnica na področju vzgoje in izobraževanja, vsebinsko spadajo v delokrog Centra za razvoj knjižnic.

                  Nadaljujte z branjem