Za nemoteno delovanje sistema COBISS je potrebna najboljša računalniška in komunikacijska tehnologija, še posebej danes, ko uporabniki pričakujejo, da servisi COBISS delujejo nemoteno 24 ur vse dni v tednu.
V kronologiji Univerzitetne knjižnice Maribor so letnico 1984, ko so se povezali z Računalniškim centrom Univerze v Mariboru (RCUM) zaradi zagotovitve računalniške podpore pri izposoji, zapisali kot začetek svoje avtomatizacije.
Konferenca o e-infrastrukturi Internet and Grids je bila organizirana v Rimu 9. 12. 2003 in je bila nadaljevanje inicative iz Aten (11. 6. 2003).
Novica o združitvi podjetij Compaq in Hewlet Packard je septembra 2001 močno pretresla računalniško industrijo. Večina analitikov je menila, da združitev ne bo uspela, saj jo je morala odobriti protimonopolna komisija Department of Commerce in delničarji obeh podjetij.
V dneh 28. in 29. novembra 2000 smo ze desetič organizirali konferenco uporabnikov, ki se tokrat ni nanašala le na sistem COBISS, ampak tudi na nov servis SICRIS. Srečanje je s tem postalo tudi precej bolj množično in tematsko razčlenjeno in je prvič trajalo dva cela dneva.
Vabilo na 17. konferenco GartnerGroup (http://www.gartner.com) se je glasilo “Kaj se je spremenilo v informacijski tehnologiji od lani? Vse.”
V Bad Muenstereiflu v Nemčiji je bil od 11. do 13. aprila posvet “Splošne knjižnice v informacijski družbi”.
Letos se izteka deseto leto od uvedbe računalnisko podprte vzajemne katalogizacije v Sloveniji.
Koncept opremljanja SIK, ki ga je 1995 predlagal IZUM, je bil zastavljen na naslednjih izhodiščih …
Ministrstvo za kulturo je v začetku leta 1995 pri IZUM-u naročilo izdelavo programa opremljanja vseh šestdesetih SIK.