COBISS obvestila (2002, št. 3-4)
Dvanajstič konferenca COBISS in tretjič tudi SICRIS.
Dvanajstič konferenca COBISS in tretjič tudi SICRIS.
Uvodnik št. 1-2, letn. 17 revije OZ.
Matjaž Gams se je zaposlil na Institutu Jožef Stefan še kot študent leta 1977, leto kasneje pa je vzbudil pozornost slovenske javnosti s svojo diplomo o računalniško vodenih šahovskih končnicah.
V maju je Inštitut za biomedicinsko informatiko (IBMI) pri Medicinski fakulteti ljubljanske univerze praznoval četrt stoletja svojega delovanja.
Obstajati mora poseben razlog, da se človek odloči za predstavitev deset let stare knjige Strateške izbire: prvenstvo, preživetje ali sayonara, ki je izšla pri založbi McGraw-Hill leta 1991.
V dneh od 18. do 20. maja sem se v belgijskem Namuru, prestolnici Valonije, udeležil okrogle mize in seje TC-9, ki je strokovno telo Mednarodne zveze za procesiranje infonnacij (IFIP).
Razmah interneta kot novega informacijskega medija postavlja knjižnice pred zahtevne naloge, ker gre za izjemne količine virov (ne le za ocean, ampak za vesolje) in ker je treba obvladati mnoge novosti informacijske tehnologije.
Ravnatelj Goriške knjižnice Franceta Bevka Rajko Slokar je napisal zanimivo poročilo o svojih študijskih obiskih (nemških, pa tudi danskih in angleških) knjižnic.
Slovenija se lahko izkaže z uspešno avtomatizacijo knjižničnega sistema, sinonim za to pa je COBISS.
Težakov prvi obsežnejši članek “O resnici v naravoslovnih vedah “, objavljen v časopisu Nova Evropa takoj po diplomi leta 1931, izraza značilnosti univerzitetne atmosfere v Zagrebu, ki je bila tedaj pod vplivom dunajskega kroga in je prispevala tudi k dvema Nobelovima nagradama (Prelog, Ružička).