Modrost kot predmet informacijske znanosti

Raziskave modrosti so postale popularne zlasti v zadnjih dveh desetletjih in splošno sprejeta definicija modrosti še ne obstaja, obstaja pa konsenz, da je modrost koncept, ki ga je mogoče preučevati z različnih vidikov, podobno kot informacije. Izvedena je metaanaliza izbranih virov s področja nevropsihologije in informacijske znanosti, ki priznavajo modrost kot legitimen predmet proučevanja. Za reševanje problemov in za prilagajanje na spremembe v okolju so bistvenega pomena inteligentnost, znanje in modrost ter spomin kot njihova psihična osnova.

ERIH – evropski referenčni seznam za humanistične vede

V eni od prejšnjih številk časopisa OZ smo opozorili na nastajanje Evropskega raziskovalnega prostora – ERA (European Research Area) in Globalnega raziskovalnega prostora – GLOREA (Global Research Area) [1], v tem prispevku pa bomo opozorili slovensko znanstveno javnost na razvoj Humanističnih ved v evropskem raziskovalnem prostoru – HERA (Humanities in the European Research Area) in na nastanek Evropskega referenčnega seznama za humanistične vede – ERIH (European Reference Index for the Humanities).

Iskanje:

Išči po strokovnih področjih:

Zadnji objavljeni članki: