ERIH – evropski referenčni seznam za humanistične vede

Tvrtko-Matija Šercar, Valerija Trojar
Prenesi PDF
,
Ključne besede
konference
https://doi.org/10.3359/oz0802081

Sorodne objave

16. 12. 2022
Družboslovje in humanistika, Znanost

Dialektično premišljevanje o znanstvenih in strokovnih e-revijah

Tvrtko-Matija Šercar

    Predstavljeni so prispevki udeležencev s posvetovanja o znanstvenih in strokovnih publikacijah o stanju e-revij na začetku 90-ih let prejšnjega stoletja, ki je bilo v Institutu informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) v decembru 1991. Eden od poudarkov je na IZUM-ovem e biltenu, ki je bil vpisan v enega prvih imenikov e-revij in drugih e-glasil v svetu iz istega leta. Komunikacija je osnova znanstvenega napredka, predvsem e-revije.

    Nadaljujte z branjem

    20. 5. 2022
    Bibliografije, Bibliometrija, SICRIS

    Prenova aplikacije informacijskega sistema o raziskovalni dejavnosti v Sloveniji (SICRIS)

    Andrej Korošec

      Prispevek opisuje posodobitve in značilnosti nove verzije aplikacije SICRIS, ki temelji na posodobitvi prenosa podatkov iz ARRS, prehodu v odprtokodno okolje in posodobitvi spletnih storitev. V letu 2022 je bil zaključen projekt prenosa s platforme Windows (MS SQL, ASP.NET, IIS) na platformo Linux (PostgreSQL, Java EE, Wildfly).

      Nadaljujte z branjem

      12. 4. 2022
      Bibliometrija, Odprti dostop, Založništvo

      Slovenske znanstvene revije v letu 2021

      Aleš Pogačnik

        Na osnovi (1) seznamov slovenskih znanstvenih revij v mednarodnih bazah, ki jih uporabljajo za vrednotenje objav slovenskih raziskovalcev, (2) rednih državnih razpisov za podporo znanstvenih revij in (3) podrobnejšega pregleda za ta sistem najpomembnejših mednarodnih bibliografskih baz (SNIP, JCR, SJR) lahko ugotovimo, da je v letu 2021 izhajalo 219 slovenskih revij z znanstvenimi članki. Vsaka druga revija je nastala po letu 1990, okoli 60 % jih spada med družboslovno-humanistične revije. Njihovi založniki so domače ustanove in revije veljajo za diamantne: z velikimi svetovnimi založniki je povezanih le 7,7 % revij in le 3,7 % jih uporablja sistem APC (Article Processing Charge).

        Nadaljujte z branjem

        22. 6. 2020
        Družboslovje in humanistika, Katalogizacija, Računalništvo in informatika

        Digitalna humanistika: modna muha ali naš (bibliografski) vsakdan?

        Sonja Svoljšak

          Članek predstavlja in analizira izbrane projekte in raziskovalne iniciative s področja digitalne humanistike, v katere so aktivno vključene knjižnice in druge dediščinske ustanove. Ti ambiciozni globalni projekti dopolnjujejo obstoječa znanja o splošnih in specifičnih družbenih in kulturnozgodovinskih fenomenih ter pisni kulturni dediščini z uporabo spletnih aplikacij in orodij ter kolaborativnega, lokacijsko neodvisnega raziskovalnega pristopa.

          Nadaljujte z branjem

          31. 12. 2017
          Družboslovje in humanistika

          Sistemizacija dela kot proces

          Dunja Labović Begović, Andrej Raspor

            Sodobna sistemizacija dela mora postati proces – tako kot organizacijski procesi, ki jih spremlja. Namen raziskovanja je bil izdelati model SDP (sistemizacije dela kot procesa) za na znanju temelječe poslovne funkcije, ki bo uporaben v praksi in bo omogočal organiziranje dela na podlagi kompetenc zaposlenih in oblikovanje plače na podlagi učinkovite izrabe delovnega časa ter zahtevnosti in kakovosti opravljenega dela. Pri raziskovanju smo oblikovali model sistemizacije dela kot procesa in prikazali določanje zahtevnosti opravil na osnovi zahtevanih kompetenc, kriterijev kakovosti dela in načina evidentiranja efektivnega dela.

            Nadaljujte z branjem

            31. 12. 2017
            Družboslovje in humanistika

            Victoria L. Lemieux and Stephanie E. Trapnell, Public Access to Information for Development: A Guide to the Effective Implementation of Right to Information Laws

            Tvrtko-Matija Šercar

              Odprtost (angl. openness), odgovornost (angl. accountability) in preglednost (angl. transparency) so med najpogostejšimi besedami v sodobnem političnem diskurzu. Preglednost je ključnega pomena za ohranjanje odgovornosti sleherne vlade v družbi pluralne demokracije, odvisna pa je predvsem od pravice državljanov do dostopa do informacij, ki jih ustvarjajo in vzdržujejo vlada in njene institucije.

              Nadaljujte z branjem

              31. 12. 2016
              Družboslovje in humanistika

              Strukturna kriza avtorske pravice, 2. del

              Tvrtko-Matija Šercar

                Avtorska pravica je vrsta intelektualne lastnine. Beseda “avtorska pravica” ni najbolj posrečen prevod izraza “copyright” (pravica do kopiranja izvoda), hkrati pa je tudi zavajajoča, kot da bi bil osrednja oseba avtor, ne pa imetnik pravice do kopiranja. Avtor je vsekakor imetnik moralne avtorske pravice, vendar je zelo redko tudi imetnik materialnih pravic. Moralne avtorske pravice nimajo tržne vrednosti in so s stališča družbenega sistema, v katerem šteje le denar, nepomembne. Stališče do avtorske pravice je odvisno tudi od poslovnega modela, kot sta npr. model “dolgega repa” ali model “zastonj”.

                Nadaljujte z branjem

                30. 6. 2016
                Družboslovje in humanistika, Izobraževanje

                Izvori informacija u akademskom okruženju

                Beba Ešrefa Rašidović

                  Učenje i stjecanje znanja u obrazovnim procesima u novim oblicima učenja zasniva se na personalnoj konstrukciji i dekonstrukciji značenja i sopstvenoj interakciji sa svijetom u određenom društvenom i kulturnom okruženju. Stoga, svako snosi odgovornost za svoje učenje i njime upravlja. Kako aktivno učenje počiva na samostalnom i aktivnom angažmanu u procesu učenja i poučavanja, pronalaženje i prikupljanje informacija iz različitih izvora u kojima su pohranjene, važan je dio u svakom obliku učenja i poučavanja, osobito u akademskom okruženju.

                  Nadaljujte z branjem