Desetletje po vojni sta znanost in visoko šolstvo v BiH v zelo kritičnem stanju, kar je ugotovila tudi posebna ekspertna skupina Unesco, ki je o tem pripravila poseben dokument. To je vzpodbudilo pripravo “Strategije znanstveno-tehnološkega razvoja BiH”, ki predstavlja premik v pozitivni smeri.
Tako kot se je Univerza Črne gore do reforme visokega šolstva razvijala kot ohlapna skupnost posameznih organizacijskih enot in članic Univerze z najvišjo stopnjo administrativne in organizacijske samostojnosti in neodvisnosti, tako se je tudi knjižnični sistem razvijal v isto smer – z osrednjo univerzitetno knjižnico, članico Univerze in knjižnicami fakultet in inštitutov, ki so povsem samostojno in neodvisno opravljale knjižnično dejavnost za institucijo, katere organizacijski del so.
Številni dejavniki, zaradi katerih se je zgodila hitra transformacija sodobnih visokošolskih knjižnic – razvoj informacijskih tehnologij, eksponentna rast znanosti, globalizacija kot svetovni proces in reforma Univerze – so naredili, da so knjižnice postale informacijski centri, ki omogočajo dostop do ogromnega števila virov znanja in informacijskih objektov, tako da so postale s svojim visoko izobraženim in specializiranim kadrom partnerji v procesu učnega in znanstvenoraziskovalnega dela akademske skupnosti.
Visokošolske knjižnice v Makedoniji nimajo enotne programske opreme za avtomatizirano procesiranje knjižničnega gradiva. Država še nima lastnega univerzitetnega izobraževanja knjižničarjev.
Knjižnična mreža univerz v Srbiji postaja zelo kompleksna. Poleg sedmih državnih univerz obstaja v tem trenutku v Srbiji tudi sedem privatnih univerz. Privatne univerze so realnost, kot so realnost tudi številne spremembe, ki se bodo najverjetneje zgodile tudi na državnih univerzah.
Izhajajoč iz vodilne teme konference COBISS 2006 „Vloga knjižnic pri zagotavljanju bibliografskih kazalcev znanstvene, strokovne in pedagoške uspešnosti v visokošolskih in raziskovalnih organizacijah”, je IZUM v povezavi s Podonavsko rektorsko konferenco, ki ji predseduje mariborski rektor prof. dr. Ivan Rozman, ob zaključku konference organiziral posebno panelno razpravo z naslovom „Knjižnice za kakovostno univerzo”.
V okviru letošnjega strokovnega srečanja združenja ameriških knjižnic, ki je bilo v New Orleansu od 22. do 28. junija 2006, sem se najprej udeležila dvodnevne predkonference, ki jo je organizirala sekcija ALCTS (Association for Library Collections and Technical Services).
Konferenca IFLA 2006 z naslovom Dynamnic Engines for the Knowledge and lnformation Society se je odvijala v Seulu v Južni Koreji, ki ima bogato tradicijo inje visoko tehnološko razvita, kar se je odražalo tudi na konferenci.
Konferenca United Kingdom Serials Group (UKSG), že 29. po vrsti, je potekala od 3. do 5. aprila 2006 v konferenčnem centru University of Warwick.
Od 19. do 23. septembra 2006 je bilo v Bregenzu 29. posvetovanje avstrijskih knjižničarjev, ki ga je organizirala Deželna knjižnica Vorarlberga (Vorarlberger Landesbibliothek).