31. 12. 2005
Stanje avtomatizacij knjižnic v Črni Gori
Do leta 1992 so bile nekatere črnogorske knjižnice vključene v knjižnični informacijski sistem Zveznega komiteja za znanost, tehnologijo in informatiko, ki ga je gradil IZUM. Kasneje sta Centralna narodna knjižnica Đurđe Crnojević s funkcijo nacionalke in Univerzitetna knjižnica v Podgorici uporabljali programsko opremo COBISS.
31. 12. 2005
Avtomatizacija knjižnic v Makedoniji
Poleg Nacionalne in univerzitetne knjižnice sv. Klimenta Ohridskega (NUB) obstaja v Makedoniji mreža okrog 200 knjižnic. Prvi začetki avtomatizacije knjižnic segajo v leto 1977, resne korake pa predstavlja vključitev v projekt Sistem znanstvenih in tehnoloških informacij Jugoslavije in knjižnično- dokumentacijski informacijski sistem (SNTIJ/BIS), ki pa je leta 1991 razpadel.
31. 12. 2005
Avtomatizacija in knjižnice v BiH
Žalostna prelomnica v delovanju Narodne in univerzitetne knjižnice Bosne in Hercegovine (NUB BiH) je leto 1992, ko je bila knjižnica v vojni požgana. Odtlej tečejo prizadevanja za njeno obnovo, ki jo podpirajo mednarodne organizacije.
31. 12. 2005
Kratko poročilo o stanju avtomatizacije v Nacionalni knjižnici “Sv. Ciril in Metod”, Sofija
Narodna knjižnica sv. Cirila in Metoda deluje od leta 1878 in danes hrani 7 milijonov dokumentov ter en milijon bibliografskih zapisov v bazi podatkov. Obstaja centralni katalog tujih časopisov in tuje literature za 182 knjižnic v državi.
31. 12. 2005
Stanje in problemi avtomatizacije knjižnic v Sloveniji
Predstavljeni so začetki avtomatizacije knjižnic v Sloveniji, sedanje stanje in problematika. Poudarek je na stanju avtomatizacije večjih knjižnic, ki so večinoma polnopravne članice sistema COBISS. SI, za katerega so podani tudi obsežnejši faktografski podatki.
31. 12. 2005
Nekaj misli o knjižnicah in informacijskem trgu
Knjižnice predstavljajo v povprečju 7 % celokupnega informacijskega trga in so količinsko že njegov bistven del. Funkcije, ki jih opravljajo že stoletja in za katere prejemajo velika javna sredstva, so v sodobnih razmerah vprašljiva.
31. 12. 2005
Netgeneracija in prihodnost knjižnic
Netgeneracija, rojena po letu 1982, je nasledila predhodne tipične generacije (generacijo X, povojno generacijo, starejšo generacijo) in se od njih razlikuje po tem, da raste skupaj z osebnimi računalniki in internetom. V povezavi z IKT je razvila drugačne navade in “nadbesedilno pamet”.
31. 12. 2005
Nekateri vidiki upravljanja razvoja procesov avtomatizacije in digitalizacije v NBS
Narodna knjižnica Srbije (Narodna biblioteka Srbije – NBS) si je zastavila vizijo razvoja v razmerah informacijske tehnološke revolucije, iz česar izhajajo veliki organizacijski, kadrovski in izobraževalni izzivi za upravljavce.
31. 12. 2005
Splošne knjižnice kot javni komunikacijskoinformacijski servisi
V prispevku je avtorica poskušala podati kratek pregled osnovnih zahtev in možnosti, ki predstavljajo izziv v delovanju sodobnih knjižnic. Razvoj informacijske družbe in informatizacija marsikatere človeške dejavnosti sta pospešila preobrazbo knjižnic v javne komunikacijsko-informacijske servise.
31. 12. 2005
Knjižnice za sodelovanje in razvoj srednje Evrope: okrogla miza
Kar precej udeležencev konference COBISS 2005 je prišlo iz okolij, ki niso bila zajeta v poročilih o stanju avtomatizacije, predstavljenih v prvem delu programa, razvoj njihovih knjižničnih sistemov pa je enako zanimiv in sodi v celovito sliko knjižničarstva v regiji.
