Večjezičnost v knjižničnih informacijskih sistemih

PDF

Jezik je pomemben dejavnik gospodarskega razvoja, prevodi in lokalizacija pa so nujni za napredek in ekonomski razvoj. V Evropski uniji je jezikovno področje ključno, angleščina pa ni več dovolj za izgradnjo jezikovne politike, zato bi radi dosegli stanje, da bodo Evropejci poleg maternega jezika govorili še vsaj dva tuja jezika. Tudi v znanosti je zaznati vse več objav v maternem jeziku raziskovalcev in objava v angleščini ni več stvar prestiža. Jeziki naglo izumirajo, po ocenah naj jih okoli 3000 ne bi preživelo tega stoletja, izguba jezika pa pomeni tudi izgubo identitete. Na spletu je aktivnih le 10 % jezikov, delež angleščine je le še 25 % in tako izgublja status lingve franke. Tudi digitalna ločnica vpliva na uporabo jezika na spletu; zaradi nje nekateri jeziki, ki imajo sicer veliko govorcev, na spletu sploh niso zastopani. Evropska unija priznava vse jezike držav članic kot uradne jezike EU in čeprav pospešeno razvija jezikovne tehnologije za avtomatizacijo prevajalskega procesa, te za zdaj še ne zadovoljujejo kriterijev kakovosti. Tudi digitalne knjižnice podpirajo večjezičnost, predvsem metapodatki igrajo pri tem pomembno vlogo. Standardizacija bibliografskega zapisa omogoča branje podatkov tudi v primeru, ko jezika zapisa ne obvladamo popolnoma. Večjezičnost je podprta tudi v sistemu COBISS, uporabniška oprema in dokumentacija sta dostopni v jezikih regije COBISS.Net, kar je pomemben prispevek k rebabilonizaciji regije in ne nazadnje tudi sveta.

Leto:

Letnik (številka):

Objavljeno:

Številka prispevka:

https://doi.org/10.3359/oz1204161
31. 12. 2012
/
Share This