Večjezičnost v knjižničnih informacijskih sistemih

Petra Bridges
Prenesi PDF

Jezik je pomemben dejavnik gospodarskega razvoja, prevodi in lokalizacija pa so nujni za napredek in ekonomski razvoj. V Evropski uniji je jezikovno področje ključno, angleščina pa ni več dovolj za izgradnjo jezikovne politike, zato bi radi dosegli stanje, da bodo Evropejci poleg maternega jezika govorili še vsaj dva tuja jezika. Tudi v znanosti je zaznati vse več objav v maternem jeziku raziskovalcev in objava v angleščini ni več stvar prestiža. Jeziki naglo izumirajo, po ocenah naj jih okoli 3000 ne bi preživelo tega stoletja, izguba jezika pa pomeni tudi izgubo identitete. Na spletu je aktivnih le 10 % jezikov, delež angleščine je le še 25 % in tako izgublja status lingve franke. Tudi digitalna ločnica vpliva na uporabo jezika na spletu; zaradi nje nekateri jeziki, ki imajo sicer veliko govorcev, na spletu sploh niso zastopani. Evropska unija priznava vse jezike držav članic kot uradne jezike EU in čeprav pospešeno razvija jezikovne tehnologije za avtomatizacijo prevajalskega procesa, te za zdaj še ne zadovoljujejo kriterijev kakovosti. Tudi digitalne knjižnice podpirajo večjezičnost, predvsem metapodatki igrajo pri tem pomembno vlogo. Standardizacija bibliografskega zapisa omogoča branje podatkov tudi v primeru, ko jezika zapisa ne obvladamo popolnoma. Večjezičnost je podprta tudi v sistemu COBISS, uporabniška oprema in dokumentacija sta dostopni v jezikih regije COBISS.Net, kar je pomemben prispevek k rebabilonizaciji regije in ne nazadnje tudi sveta.

Ključne besede
COBISS | digitalna ločnica | Evropska unija | lingua franca | materinščina | metapodatki | rebabilonizacija | svetovni splet | umiranje jezikov | večjezičnost
https://doi.org/10.3359/oz1204161

Sorodne objave

15. 11. 2023
Katalogizacija

RDA v peti informacijski dobi: entiteta, identiteta, kontrola

Gordon Dunsire

    Za peto informacijsko dobo je značilno vseprisotno zajemanje družbenih transakcij v eksploziji trajnega kulturnega spomina. Oseba, ki prispeva v družbene medije, je akter, ki ustvarja digitalne kulturne artefakte. Internet stvari, osebnih naprav za zajemanje, ustvarjanje, prenos in izdajanje informacij pomeni, da je vsakdo lahko avtor, založnik, distributer z močnim vplivom na tradicionalne načine normativne kontrole. Osredotočenost normativne kontrole se premika od nudenja enoznačne oznake za posameznika ali skupino k opisu posameznika kot primera razreda, kot entitete.

    Nadaljujte z branjem

    10. 10. 2023
    COBISS.net, Katalogizacija

    Značaj i primjena normativne kontrole u savremenim bibliotečkim katalozima: sa kratkim osvrtom na uvođenje normativne kontrole ličnih imena u sistem COBISS.CG

    Vjenceslava Ševaljević

      Rad opisuje i ističe značaj normativne kontrole ličnih imena u razvoju bibliotečkih kataloga. U uvodnom dijelu rada predstavljen je istorijski pregled razvoja normativne kontrole u svjetskom bibliotekarstvu, najvažnije bibliotečke konferencije koje su razmatrale ovu tematiku, kao i način funkcionisanja normativne kontrole u svijetu i u bibliotečko-informacionim sistemima koji djeluju na platformi COBISS.

      Nadaljujte z branjem

      20. 9. 2023
      COBISS.net, Katalogizacija

      Možnosti prihodnjega razvoja normativnih podatkov v sistemu COBISS

      Andreja Krajnc Vobovnik

        Z uvajanjem modela IFLA LRM (IFLA Library Reference Model) je pomen normativne kontrole vse večji, saj bodo imeli normativni podatki ključno vlogo v mreži povezanih podatkov. Zato bo priprava normativnih podatkov pripomogla k lažji implementaciji modela IFLA LRM in bo koristna pri prehodu na RDA (Resource Description and Access). V prispevku je predstavljen pregled stanja normativnih podatkov v sistemu COBISS.net s poudarkom na slovenskem sistemu COBISS.SI.

        Nadaljujte z branjem

        28. 7. 2023
        Katalogizacija

        COBIB.SI: prirast bibliografskih zapisov v letu 2021

        Ema Dornik

          V članku so podrobneje predstavljeni podatki o prirastu bibliografskih zapisov za leto 2021, in sicer na letni in mesečni ravni. V analizo smo vključili 177.705 bibliografskih zapisov iz baze COBIB.SI, ki jih je prispevalo 543 katalogizatorjev. V zadnji četrtini leta je bilo kreiranih 28 % bibliografskih zapisov. Največ bibliografskih zapisov je bilo kreiranih v torek, 9. 2. 2021, in to 1.015, sicer pa je torek tudi na letni ravni najproduktivnejši dan v tednu.

          Nadaljujte z branjem

          11. 7. 2023
          Katalogizacija

          Francija v bibliografski tranziciji: potek in razvojni vidiki

          Christelle Gianolio, Emmanuel Jaslier, Annick Le Follic, Françoise Leresche, François Pichenot, Florence Tfibel, Claire Toussaint

            Članek obravnava trenutno stanje bibliografske tranzicije v Franciji ter pristop in organizacijo, ki sta bila uporabljena za uskladitev knjižničnih katalogov s tehnologijami semantičnega spleta in bibliografskimi podatki na spletu. Zastavljeni cilji se lahko dosežejo z uporabo katalogizacije z entitetami, ki temelji na modelu IFLA LRM.

            Nadaljujte z branjem

            9. 12. 2022
            COBISS/Izposoja, Knjižnice

            Spremljanje dolgov uporabnikov ter izterjava v splošnih knjižnicah: primer Mestne knjižnice Kranj

            Darja Vajs Košir

              Mestna knjižnica Kranj je večja slovenska splošna knjižnica, ki se, tako kot večina slovenskih knjižnic, ukvarja tudi s terjatvami do svojih uporabnikov. Pri izterjavi dolgov smo vključili tudi zunanjega izvajalca, Agencijo za upravljanje terjatev Prohit. Pred izterjavo z zunanjim izvajalcem najprej v knjižnici izpeljemo vrsto postopkov, da dolgove izterjamo sami. Te redno spremljamo in dolžnike o njih obveščamo ter jih opominjamo.

              Nadaljujte z branjem

              28. 1. 2022
              Katalogizacija

              Implementacija modela LRM: konceptualna zasnova uporabniškega vmesnika za katalogizacijo

              Mihela Pauman Budanović, Maja Žumer

                Spremembe v konceptualizaciji bibliografskih podatkov, ki jih je povzročila uvedba modela IFLA LRM, so močno vplivale na razvoj in reorganizacijo katalogizacijskih načel in pravil, bibliografskih formatov in bibliografskih informacijskih sistemov. Kljub temu pa pri implementaciji LRM še vedno primanjkuje smernic in primerov praks, ki bi pokazale, kako vse komponente modela dosledno implementirati v katalogizacijske sisteme, kar smo poskušali obravnavati s predlogom konceptualne zasnove uporabniškega vmesnika za katalogizacijo na osnovi modela LRM.

                Nadaljujte z branjem