Donald A. Norman “The invisible computer”, Cambridge, London: The MIT Press, 1999, 302 str., ISBN 0-262-14065-9

Tvrtko-Matija Šercar
Prenesi PDF
,
Ključne besede
recenzije

Sorodne objave

21. 5. 2025
Družboslovje in humanistika, Knjižnice

Raziskovanje bralnih navad in bralne kulture slovenskih knjižničarjev: metodološka izhodišča

Sabina Fras Popović, Polona Vilar, Petra Javrh

Prispevek opisuje metodologijo raziskave bralnih navad in bralne kulture strokovnih in vodstvenih delavcev v slovenskih knjižnicah, ki je sicer del širše raziskave v projektu Bralni vzori: bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah in fakultetah ter splošnih knjižnicah. Gre torej za proučevanje vseh strokovnjakov, ki so vključeni in imajo vpliv na bralno pismenost in bralno kulturo, ter študentov za te poklice.

Nadaljujte z branjem

3. 4. 2025
Družboslovje in humanistika, Računalništvo in informatika

Dostopnost za ranljive skupine v Arhivu Republike Slovenije

Antun Smerdel

Ena ključnih nalog v projektu e-ARH.si: ESS 2016-2020/2021 je bila zagotavljanje dostopnosti za ranljive skupine. Za dosego tega cilja smo v projektno ekipo vključili osebe z oviranostmi. V okviru tega projekta je bilo prilagojenih več kot 2100 tipsko različnih enot arhivskega gradiva, prav tako smo za ranljive skupine prilagodili spletne strani vseh šestih pokrajinskih arhivov.

Nadaljujte z branjem

6. 6. 2024
Družboslovje in humanistika, Knjižnice

Implementacija projekta Knjižnice čustev v Mestni knjižnici Kranj – izkušnje in izzivi

Manca Štefe, Damjana Pečjak

Mestna knjižnica Kranj je osrednja območna knjižnica, ki med drugim izvaja programe za bralno pismenost, informacijsko opismenjevanje, vseživljenjsko učenje in medgeneracijsko sodelovanje. V tem kontekstu smo se priključili mednarodnemu projektu Knjižnice čustev z namenom vpeljave inovativne storitve spodbujanja branja.

Nadaljujte z branjem

16. 12. 2022
Družboslovje in humanistika, Znanost

Dialektično premišljevanje o znanstvenih in strokovnih e-revijah

Tvrtko-Matija Šercar

Predstavljeni so prispevki udeležencev s posvetovanja o znanstvenih in strokovnih publikacijah o stanju e-revij na začetku 90-ih let prejšnjega stoletja, ki je bilo v Institutu informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) v decembru 1991. Eden od poudarkov je na IZUM-ovem e biltenu, ki je bil vpisan v enega prvih imenikov e-revij in drugih e-glasil v svetu iz istega leta. Komunikacija je osnova znanstvenega napredka, predvsem e-revije.

Nadaljujte z branjem

22. 6. 2020
Družboslovje in humanistika, Katalogizacija, Računalništvo in informatika

Digitalna humanistika: modna muha ali naš (bibliografski) vsakdan?

Sonja Svoljšak

Članek predstavlja in analizira izbrane projekte in raziskovalne iniciative s področja digitalne humanistike, v katere so aktivno vključene knjižnice in druge dediščinske ustanove. Ti ambiciozni globalni projekti dopolnjujejo obstoječa znanja o splošnih in specifičnih družbenih in kulturnozgodovinskih fenomenih ter pisni kulturni dediščini z uporabo spletnih aplikacij in orodij ter kolaborativnega, lokacijsko neodvisnega raziskovalnega pristopa.

Nadaljujte z branjem

31. 12. 2017
Družboslovje in humanistika

Sistemizacija dela kot proces

Dunja Labović Begović, Andrej Raspor

Sodobna sistemizacija dela mora postati proces – tako kot organizacijski procesi, ki jih spremlja. Namen raziskovanja je bil izdelati model SDP (sistemizacije dela kot procesa) za na znanju temelječe poslovne funkcije, ki bo uporaben v praksi in bo omogočal organiziranje dela na podlagi kompetenc zaposlenih in oblikovanje plače na podlagi učinkovite izrabe delovnega časa ter zahtevnosti in kakovosti opravljenega dela. Pri raziskovanju smo oblikovali model sistemizacije dela kot procesa in prikazali določanje zahtevnosti opravil na osnovi zahtevanih kompetenc, kriterijev kakovosti dela in načina evidentiranja efektivnega dela.

Nadaljujte z branjem

31. 12. 2017
Družboslovje in humanistika

Victoria L. Lemieux and Stephanie E. Trapnell, Public Access to Information for Development: A Guide to the Effective Implementation of Right to Information Laws

Tvrtko-Matija Šercar

Odprtost (angl. openness), odgovornost (angl. accountability) in preglednost (angl. transparency) so med najpogostejšimi besedami v sodobnem političnem diskurzu. Preglednost je ključnega pomena za ohranjanje odgovornosti sleherne vlade v družbi pluralne demokracije, odvisna pa je predvsem od pravice državljanov do dostopa do informacij, ki jih ustvarjajo in vzdržujejo vlada in njene institucije.

Nadaljujte z branjem

31. 12. 2016
Družboslovje in humanistika

Strukturna kriza avtorske pravice, 2. del

Tvrtko-Matija Šercar

Avtorska pravica je vrsta intelektualne lastnine. Beseda “avtorska pravica” ni najbolj posrečen prevod izraza “copyright” (pravica do kopiranja izvoda), hkrati pa je tudi zavajajoča, kot da bi bil osrednja oseba avtor, ne pa imetnik pravice do kopiranja. Avtor je vsekakor imetnik moralne avtorske pravice, vendar je zelo redko tudi imetnik materialnih pravic. Moralne avtorske pravice nimajo tržne vrednosti in so s stališča družbenega sistema, v katerem šteje le denar, nepomembne. Stališče do avtorske pravice je odvisno tudi od poslovnega modela, kot sta npr. model “dolgega repa” ali model “zastonj”.

Nadaljujte z branjem

30. 6. 2016
Družboslovje in humanistika, Izobraževanje

Izvori informacija u akademskom okruženju

Beba Ešrefa Rašidović

Učenje i stjecanje znanja u obrazovnim procesima u novim oblicima učenja zasniva se na personalnoj konstrukciji i dekonstrukciji značenja i sopstvenoj interakciji sa svijetom u određenom društvenom i kulturnom okruženju. Stoga, svako snosi odgovornost za svoje učenje i njime upravlja. Kako aktivno učenje počiva na samostalnom i aktivnom angažmanu u procesu učenja i poučavanja, pronalaženje i prikupljanje informacija iz različitih izvora u kojima su pohranjene, važan je dio u svakom obliku učenja i poučavanja, osobito u akademskom okruženju.

Nadaljujte z branjem