Kako nastajajo spletni arhivi: tehnični vidiki zajemanja spletnih vsebin

Janko Klasinc
Prenesi PDF

Spletni arhivi so zbirke podatkov, ki so rezultat prizadevanj knjižnic in drugih sorodnih ustanov za trajno ohranjanje spletne dediščine. Pogosto vsebujejo velike količine gradiva, ki je s spleta shranjeno z uporabo spletnih robotov, s stališča uporabe pa so spletni arhivi pogosto nepredvidljivi, netransparentni in nekonsistentni viri podatkov, ki vsebujejo številne vsebinske vrzeli. Poleg različnih družbenih, zakonodajnih in institucionalnih okoliščin, v okviru katerih nastajajo, njihove specifične lastnosti v veliki meri opredeljuje tudi heterogena, efemerna in fluidna narava svetovnega spleta. Ker uporabnikom spletni arhivi predstavljajo številne izzive, je pomembno, da se ti zavedajo okoliščin, ki vplivajo na naravo spletnih arhivov ter posledično na priložnosti in pasti uporabe arhiviranih podatkov. Da bi osvetlili ozadje teh relativno slabo poznanih virov podatkov, v prispevku na osnovi pregleda temeljne in druge relevantne literature opisujemo predvsem tehnične vidike nastajanja spletnih arhivov. Pri tem se osredotočamo na temeljne značilnosti svetovnega spleta v kontekstu ohranjanja, na različne pristope k zajemanju spletnih vsebin, njihove omejitve in vpliv teh okoliščin na naravo spletnih arhivov, ki se kot viri podatkov v marsičem razlikujejo od bolj tradicionalnih in uveljavljenih zbirk.

Ključne besede
arhiviranje spleta | spletna dediščina | spletni arhivi
https://doi.org/10.3359/oz2530002

Sorodne objave

Iskalno okno
3. 4. 2023
Bibliotekarstvo in informacijska znanost

Online javno dostopni katalogi in sistemi za odkrivanje informacij

David Wells

Članek predstavlja pregled računalniških kataložnih sistemov, zasnovanih za uporabo v knjižnicah. Sisteme za odkrivanje informacij vidi na isti poti kot starejše online javno dostopne kataloge (OPAC), ki jih bodo sčasoma nadomestili, tako glede tehnološkega razvoja kot uporabniških scenarijev. Oriše zgodovino online javno dostopnih katalogov in sistemov za odkrivanje informacij od njihovega izvora v avtomatizaciji knjižnic v šestdesetih letih prejšnjega stoletja vse do danes in razišče glavne tehnične standarde, ki so se oblikovali skozi razvoj.

Nadaljujte z branjem

23. 4. 2021
Bibliotekarstvo in informacijska znanost, Znanost

Povezanost informacijske znanosti in psihologije na primeru paradoksa modrosti (1. del)

Tvrtko-Matija Šercar

Modrost je ena izmed številnih človekovih mentalnih sposobnosti. Mentalno vitalnost stereotipno povezujemo z mladostjo, mentalni upad pa s starostjo. Toda cena modrosti je tudi staranje. Povezanost nevrološkega upadanja (senilnost, demence) in razvoja modrosti med staranjem imenujemo paradoks modrosti.

Nadaljujte z branjem

30. 5. 2012
Bibliotekarstvo in informacijska znanost

Plaidoyer za prenovljeno teorijo informacij

Tvrtko-Matija Šercar

Informacije so del “spektruma” podatki-informacije-znanje-modrost (PIZM). “Spektrum” je v optiki pramen mavričnih barv, ki nastane pri prehodu bele svetlobe skozi stekleno prizmo. Spoznanja številnih znanosti, povezana s podatki, informacijami, znanjem, razumevanjem pomena, spominom, inteligenco, zavednim in modrostjo terjajo prenovljeno teorijo informacij, ki naj bi bila splošno veljavna in uporabna.

Nadaljujte z branjem