Prispevek prinaša nov vpogled v katalogizacijsko prakso v sistemu COBISS.SI, posebej z vidika potreb bibliografskih podatkov za vodenje bibliografij raziskovalcev in raziskovalnih organizacij. V prispevku sta evalvirani dve vsebini katalogizacijske prakse, ki sta neobvezni, a priporočljivi. Raziskava se ukvarja z ugotavljanjem doslednosti vnosa podatka v podpolje 70X8 in analizo obstoječih možnosti za uporabo tega podatka pri pripravi bibliografij raziskovalne organizacije. Uporabljeni so trije metodološki pristopi: a) izvedba in analiza spletnega vprašalnika za knjižničarje (n = 113), zaposlene v visokošolskih in specialnih knjižnicah, o njihovem delu, b) analiza izpolnjevanja podpolja 70X8 (afiliacija avtorja) v bibliografskih zapisih, kreiranih za potrebe bibliografij raziskovalcev v sedemdesetih raziskovalnih knjižnicah, ki sodelujejo v sistemu COBISS.SI, in c) analiza beležk podatkov o kreiranih bibliografskih zapisih (n = 401) desetih knjižničarjev bibliografov. Ugotavlja se nedoslednost predmetnega označevanja bibliografskih zapisov in vnosa podatka o zaposlitvi avtorja. Vnos podatka o zaposlitvi avtorja naj bi bil obvezen za zapise, ki jih želi določena ustanova uvrstiti v bibliografijo ustanove, a ga redno vnaša le 1 % knjižničarjev bibliografov, nikoli pa ga ne vnaša 16 % knjižničarjev bibliografov. Predmetne oznake v slovenskem jeziku dosledno vnaša 83 % anketiranih knjižničarjev bibliografov, le 26 % pa jih vnaša tudi v drugem jeziku. Knjižničarji bibliografi povprečno vnesejo 4,5 predmetne oznake v slovenščini in eno v tujem jeziku. Pogosteje vnašajo nekontrolirane predmetne oznake. Zaradi posebnosti slovenskega knjižničnega sistema, ki povezuje vzajemni katalog in informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti (SICRIS), so rezultati uporabni v slovenskem kontekstu in okoljih COBISS. Predmetne oznake v tujem, predvsem angleškem jeziku so dodana vrednost zapisu tudi zaradi vse večjih izmenjav podatkov med COBISS.SI ter vzpostavljenim Nacionalnim portalom odprte znanosti in drugimi zbirkami. Vnos predmetnih oznak sicer ni obvezen, vendar pa gre za pomemben podatek. Kljub temu ni zanemarljiv delež knjižničarjev bibliografov, ki se ne zavedajo pomena tega podatka ali pa ga ne vnašajo zaradi preobremenitve.
Prispevek obravnava izzive pri razvoju formata UNIMARC kot standarda za kodiranja metapodatkovne vsebine, ki so skladne z določili ISBD za pojavno obliko, ki je implementacija modela IFLA Library Reference Model (IFLA LRM). UNIMARC že kodira metapodatke, ki jih ureja ISBD: Mednarodni standard za bibliografski opis, predhodnik ISBD za pojavno obliko (angl. manifestation).
U Bosni i Hercegovini 1945. godine donesena su dva propisa: Uredba o obaveznom dostavljanju štampanih stvari na području Bosne i Hercegovine i Uredba o Narodnoj biblioteci Federalne Bosne i Hercegovine, koja su postavila zakonske temelje za izradu bibliografije Bosniaca. Kasnije se u Bosni i Hercegovini, a tragom osnivanja Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine, 1955. godine pokreće i prvi bosanskohercegovački časopis iz oblasti bibliotekarstva: Bilten Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine i Narodne biblioteke Narodne Republike Bosne i Hercegovine, preimenovan najprije u Bibliotekarstvo: Časopis Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine, a zatim u Bibliotekarstvo: Godišnjak Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine.
V članku so podrobneje predstavljeni podatki o prirastu bibliografskih zapisov za leto 2022, in sicer na letni in mesečni ravni. V analizo smo vključili 171.503 bibliografske zapise iz baze COBIB.SI, ki jih je prispevalo 546 katalogizatorjev.
Normativna kontrola predstavlja pomemben del katalogizacije. Normativna baza podatkov CONOR.SI vključuje normativne zapise za osebna imena in imena korporacij, ki se pojavljajo kot avtorji v bibliografskih zapisih, in omogoča med drugim identifikacijo avtorjev. Namen raziskave je bil ugotoviti mnenja visokošolskih katalogizatorjev o uporabnosti te zbirke pri njihovem delu, kakšne prednosti in pomanjkljivosti ima ter kako poteka kreiranje normativnih zapisov za korporacije. Raziskava je bila izvedena v obliki spletne ankete in intervjujev, sodelovalo je 73 katalogizatorjev iz visokošolskih knjižnic. Rezultati kažejo, da je večina anketirancev zadovoljna z bazo podatkov.
Za peto informacijsko dobo je značilno vseprisotno zajemanje družbenih transakcij v eksploziji trajnega kulturnega spomina. Oseba, ki prispeva v družbene medije, je akter, ki ustvarja digitalne kulturne artefakte. Internet stvari, osebnih naprav za zajemanje, ustvarjanje, prenos in izdajanje informacij pomeni, da je vsakdo lahko avtor, založnik, distributer z močnim vplivom na tradicionalne načine normativne kontrole. Osredotočenost normativne kontrole se premika od nudenja enoznačne oznake za posameznika ali skupino k opisu posameznika kot primera razreda, kot entitete.
Namen tega prispevka je ponuditi dodatno pomoč katalogizatorjem za enotnejšo in kvalitetnejšo katalogizacijo besedilnih sestavnih delov in hkrati na enem mestu zbrati podatke o tem, kje vse dobijo informacije o novostih in spremembah v katalogizaciji le-teh.
Rad opisuje i ističe značaj normativne kontrole ličnih imena u razvoju bibliotečkih kataloga. U uvodnom dijelu rada predstavljen je istorijski pregled razvoja normativne kontrole u svjetskom bibliotekarstvu, najvažnije bibliotečke konferencije koje su razmatrale ovu tematiku, kao i način funkcionisanja normativne kontrole u svijetu i u bibliotečko-informacionim sistemima koji djeluju na platformi COBISS.
Z uvajanjem modela IFLA LRM (IFLA Library Reference Model) je pomen normativne kontrole vse večji, saj bodo imeli normativni podatki ključno vlogo v mreži povezanih podatkov. Zato bo priprava normativnih podatkov pripomogla k lažji implementaciji modela IFLA LRM in bo koristna pri prehodu na RDA (Resource Description and Access). V prispevku je predstavljen pregled stanja normativnih podatkov v sistemu COBISS.net s poudarkom na slovenskem sistemu COBISS.SI.
V članku so podrobneje predstavljeni podatki o prirastu bibliografskih zapisov za leto 2021, in sicer na letni in mesečni ravni. V analizo smo vključili 177.705 bibliografskih zapisov iz baze COBIB.SI, ki jih je prispevalo 543 katalogizatorjev. V zadnji četrtini leta je bilo kreiranih 28 % bibliografskih zapisov. Največ bibliografskih zapisov je bilo kreiranih v torek, 9. 2. 2021, in to 1.015, sicer pa je torek tudi na letni ravni najproduktivnejši dan v tednu.
Članek obravnava trenutno stanje bibliografske tranzicije v Franciji ter pristop in organizacijo, ki sta bila uporabljena za uskladitev knjižničnih katalogov s tehnologijami semantičnega spleta in bibliografskimi podatki na spletu. Zastavljeni cilji se lahko dosežejo z uporabo katalogizacije z entitetami, ki temelji na modelu IFLA LRM.