V Sloveniji je v vzajemno katalogizacijo vključena 301 knjižnica, sodeluje pa 689 oseb z dovoljenjem za vzajemno katalogizacijo monografskih publikacij. S člankom prikažemo prirast bibliografskih in normativnih zapisov v COBIB.SI za leto 2019.
V prispevku se z nekaj zgodovinske distance spomnimo na razmere, ki so pripeljale do tega, da je operacijski sistem VMS postal podlaga za potrebe razvoja in implementacije nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema COBISS.
Članek predstavlja in analizira izbrane projekte in raziskovalne iniciative s področja digitalne humanistike, v katere so aktivno vključene knjižnice in druge dediščinske ustanove. Ti ambiciozni globalni projekti dopolnjujejo obstoječa znanja o splošnih in specifičnih družbenih in kulturnozgodovinskih fenomenih ter pisni kulturni dediščini z uporabo spletnih aplikacij in orodij ter kolaborativnega, lokacijsko neodvisnega raziskovalnega pristopa.
V prispevku so opisani ažuriranje slovenskih normativnih zapisov v VIAF, vpis identifikatorjev v bazo podatkov CONOR.SI in njihov prikaz v COBISS+. Pri večini normativnih zapisov je ažuriranje v VIAF potekalo odlično, le pri nekaj zapisih za osebna imena so se pri združevanju v skupke pojavile napake, ki smo jih uvrstili v štiri skupine in jih primerjali s tipičnimi problemi pri vpisu, opisanimi v dokumentu VIAF Guidelines.
Narodna biblioteka Užice anketirala je 2019. godine svoje korisnike s ciljem da proveri koliko oni poznaju proces pretraživanja kataloga u aplikaciji COBISS/OPAC (sada COBISS+). Istraživanje se sastojalo iz sledećih segmenata: profil korisnika, najčešće korišćene pristupne tačke, korišćenje ekranskih saveta i olakšica pri pretraživanju i korisnička procena dobijenih rezultata. AA
Prispevek prinaša nov vpogled v katalogizacijsko prakso v sistemu COBISS.SI, posebej z vidika potreb bibliografskih podatkov za vodenje bibliografij raziskovalcev in raziskovalnih organizacij. V prispevku sta evalvirani dve vsebini katalogizacijske prakse, ki sta neobvezni, a priporočljivi. Raziskava se ukvarja z ugotavljanjem doslednosti vnosa podatka v podpolje 70X8 in analizo obstoječih možnosti za uporabo tega podatka pri pripravi bibliografij raziskovalne organizacije.
OCLC-jev katalog WorldCat se približuje 475 milijonom bibliografskih zapisov. Veliko teh zapisov so ročno kreirali člani OCLC-jeve kooperative po vsem svetu, mnoge druge pa so v katalog WorldCat dodale velike in manjše ustanove, nacionalne knjižnice, ustanove s področja kulturne dediščine ali podeželske splošne knjižnice.
Članek predstavlja osnovne pristope k upravljanju arhivskih virov v Predsedniški knjižnici (St. Peterburg, Rusija). Vsi viri v knjižnični zbirki so opisani z uporabo formata RUSMARC (nacionalna različica UNIMARC-a), ki zagotavlja dovolj možnosti za ohranitev hierarhične strukture pri opisu arhivskega gradiva in omogoča navedbo podrobnih značilnosti gradiva.