Alan Mathison Turing se je rodil leta 1912 in bi bil letos star 100 let, zato mu je svetovna strokovna javnost posvetila “Turingovo leto”. Pri 24 letih je leta 1936 definiral princip enega najpomembnejših izumov v človeški zgodovini, ki mu rečemo Turingov stroj.
7. septembra 2010 je v Pittsburghu v Pensilvaniji v ZDA povsem nepričakovano umrl Franc Mesojedec, imenovan tudi Frank Meno, začetnik in ena osrednjih osebnosti slovenskega gibanja proti atomski energiji in njeni “miroljubni rabi”.
Leta 2007 sem v Organizaciji znanja objavil članek ob 50-letnici Inštituta za znanstvene informacije (Insitute of Scientific Information – ISI) in o njegovem ustanovitelju Eugenu Garfieldu. Na moje veliko presenečenje se je nanj odzval sam Garfield in me opozoril, da je pomembno vlogo pri začetkih informacijske znanosti v ZDA in ISI odigral “Jugoslovan” Boris Anzlowar (Anžlovar).
Zoran Jelenc je psiholog in doktor pedagoških znanosti, nekoč pa je bil tudi učitelj violine in violist v simfoničnem orkestru RTV Slovenije.
Slavko Pregl je eden najbolj branih slovenskih pisateljev, založnik in urednik. Je predsednik Društva slovenskih pisateljev in direktor Javne agencije za knjigo. Po stroki je ekonomist, 25 let je bil zaposlen v Mladinski knjigi, nato desetletje kot samostojni založnik, nekaj let pa je imel status samozaposlenega v kulturi.
Voditeljica šolske knjižnice Šolskega centra in Gimnazije Nova Gorica je gonilna sila Društva bibliotekarjev Primorske.
Od leta 1991 je ravnatelj Mestne knjižnice Zadar, ene od najbolj inovativnih in največkrat nagrajenih hrvaških splošnih knjižnic. Študiral je v Zadru in Baslu (Švica) in leta 1975 diplomiral iz nemškega jezika in književnosti ter pedagogike.
Prof. dr. Borjana Hristova je rojena Sofijčanka. Diplomirala je iz bolgarščine in angleščine na sofijski univerzi “Sv. Kliment Ohridski”. Leta 1975 se je zaposlila v Bolgarski nacionalni knjižnici “Sv. Cirila in Metoda”.
Ko so ji nedavno podelili zlato medaljo “Pro-meritis”, so to pospremili z ugotovitvijo: “Sigrid Reinitzer je eno celo poglavje v zgodovini avstrijskih knjižnic!”
Poleti je pri Hrvatski sveučišni nakladi izšel obsežen spominski zbornik (421 + XXV strani v formatu A4) z naslovom PROFESOR, posvečen 100-letnici rojstva Boža Težaka.