Alan M. Turing, izumitelj univerzalnega stroja (1912–1954 in 2012)
Alan Mathison Turing se je rodil leta 1912 in bi bil letos star 100 let, zato mu je svetovna strokovna javnost posvetila "Turingovo leto". Pri 24 letih je leta 1936 definiral princip enega najpomembnejših izumov v človeški zgodovini, ki mu rečemo Turingov stroj. V obdobju 1932–1942 se je ukvarjal z razvozlavanjem šifer Enigme, nemške šifrirne naprave. Njegov članek, ki ga je objavil leta leta 1950, velja za začetek znanosti o umetni inteligenci. Istega leta je nastal tudi t. i. Turingov test. Svoje življenje je tragično končal leta 1954, njegov sodelavec Donald Michie, ki je slovensko znanost povezal s Turingom, pa je umrl leta 2007. Leta 2009 je britanska vlada Alana Turinga rehabilitirala in se opravičila za nesprejemljivo ravnanje z njim.
Ključne besede
- Leto: 2012
- Letnik (številka): 17 (2)
- Objavljeno: 30. 5. 2012
- Številka prispevka: /
Sorodne objave
Prilog istraživanju razvoja bibliografske djelatnosti u Bosni i Hercegovini (1955-2001)
U Bosni i Hercegovini 1945. godine donesena su dva propisa: Uredba o obaveznom dostavljanju štampanih stvari na području Bosne i Hercegovine i Uredba o Narodnoj biblioteci Federalne Bosne i Hercegovine, koja su postavila zakonske temelje za izradu bibliografije Bosniaca. Kasnije se u Bosni i Hercegovini, a tragom osnivanja Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine, 1955. godine pokreće i prvi bosanskohercegovački časopis iz oblasti bibliotekarstva: Bilten Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine i Narodne biblioteke Narodne Republike Bosne i Hercegovine, preimenovan najprije u Bibliotekarstvo: Časopis Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine, a zatim u Bibliotekarstvo: Godišnjak Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine.
Zgodovinska vloga operacijskega sistema VMS pri razvoju COBISS-a
V prispevku se z nekaj zgodovinske distance spomnimo na razmere, ki so pripeljale do tega, da je operacijski sistem VMS postal podlaga za potrebe razvoja in implementacije nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema COBISS.
Moja knjižničarska zgodba
Kdo bi si mislil, da se bo moja življenjska pot tako prepletla s knjižnicami, saj vse do vstopa v šolo knjige skoraj nisem videl.
Boj za slovensko univerzo v letu 1901 v luči časnikov Slovenec in Slovenski narod
Časnika Slovenec in Slovenski narod, ki sta zastopala dve različni politični opciji in je zaradi tega bilo njuno poročanje o aktualnih političnih zadevah velikokrat pristransko in na trenutke celo zelo nesramno do prvakov nasprotnega tabora, sta v letu 1901 enotno poročala o boju za slovensko univerzo. Najbolj sporna stvar v boju za domačo univerzo je bila želja Italijanov po ustanovitvi italijanske univerze v Trstu.
Tone Ravnikar: Benediktinski samostan v Gornjem Gradu
Leta 2010 je Znanstvenoraziskovalni inštitut dr. Franca Kovačiča v Mariboru v sklopu zbirke Studia Historica Slovenica izdal monografijo Toneta Ravnikarja z naslovom Benediktinski samostan v Gornjem Gradu.
Glasba povezuje in ločuje ljudi, skupnosti, ljudstva in religije
Muzikologija, ki ostaja evropocentrično zaverovana v poveličevanje skladateljev 19. stoletja, je v nevarnosti, da postane "orhidejska stroka" brez pomembne vloge pri razumevanju duha časa.
Življenje in delo Franca Mesojedca
7. septembra 2010 je v Pittsburghu v Pensilvaniji v ZDA povsem nepričakovano umrl Franc Mesojedec, imenovan tudi Frank Meno, začetnik in ena osrednjih osebnosti slovenskega gibanja proti atomski energiji in njeni "miroljubni rabi".
Podmelška fara skozi čas
Knjiga Podmelška fara skozi čas je nastala kot zaključni del študijskega krožka, ki je potekal na Kneži v organizaciji Agencije Tolminska v sklopu projektov študijskih krožkov.
Boris R. Anžlovar: Prvi Slovenec v informacijski znanosti
Leta 2007 sem v Organizaciji znanja objavil članek ob 50-letnici Inštituta za znanstvene informacije (Insitute of Scientific Information – ISI) in o njegovem ustanovitelju Eugenu Garfieldu. Na moje veliko presenečenje se je nanj odzval sam Garfield in me opozoril, da je pomembno vlogo pri začetkih informacijske znanosti v ZDA in ISI odigral "Jugoslovan" Boris Anzlowar (Anžlovar).
Bolgarske knjižnice od srednjega veka do danes
Kratek pregled zgodovine in strukture bolgarskega knjižničarstva želi informirati o knjižnični skupnosti, ki se postopoma vključuje v mednarodno mrežo COBISS.Net. Predstavljeni so začetki bolgarskega knjižničarstva ter njegovo širjenje v samostojni Bolgariji. Podrobneje je opisan razvoj po drugi svetovni vojni, ko je šlo knjižničarstvo skozi razmere hude ideologizacije, vendar tudi širokopotezne institucionalizacije.
