Prispevek k filozofiji knjižničarstva in informacijske znanosti

Tvrtko-Matija Šercar, Igor Brbre
Prenesi PDF

Prispevek je spodbuda k debati in reševanju pomembnih vprašanj na več tesno povezanih področjih, kot so: prepad med filozofijo informacij in tistimi filozofijami in teorijami, ki so neupravičeno spregledane kljub relevantnosti za področje knjižničarstva in informacijske znanosti; znanje in modrost kot kategoriji informacijske znanosti; profesionalna odgovornost za filozofijo knjižničarstva in informacijske znanosti; povezanost računalništva z drugimi znanostmi kot nova znanstvena paradigma. Pri tem uporabljamo kontekstualno metaanalizo izbranih relevantnih virov in filozofsko metodo spoznavanja s pomočjo pojmov, v primeru klasifikacijske sheme védenja pa metodo analize področja. Glede na izbrane probleme in namene ugotavljamo, da je filozofija knjižničarstva in informacijske znanosti osnova teoretičnega in praktičnega dela v profesionalnem prostoru bibliotekarjev in informatologov; pluralistični kritični racionalizem Karla Popperja se izkaže za zelo uporabno filozofijo knjižničarstva in informacijske znanosti; model podatki–informacije–znanje–modrost sodi v informacijsko znanost ter na področje upravljanja in organizacije znanja kot njene poddiscipline; za filozofski diskurz v knjižničarstvu in informacijski znanosti so poklicani predvsem teoretično in raziskovalno naravnani kompetentni in aktivni strokovnjaki s tega področja, šele nato pa profesionalni filozofi; po vpeljavi “računalniške” paradigme v sodobne znanosti obstaja možnost, da se tudi filozofija informacijske znanosti preseli v filozofijo matematike in naravoslovnih ved, kjer je bila pred “osamosvojitvijo” filozofije družbenih ved, in se tam naprej razvija.

Ključne besede
filozofija knjižničarstva in informacijske znanosti | model PIZM | model podatki–informacije–znanje–modrost | računalniška paradigma sodobnih znanosti | razvojna epistemologija kritičnega racionalizma
https://doi.org/10.3359/oz0703119

Sorodne objave

Iskalno okno
3. 4. 2023
Bibliotekarstvo in informacijska znanost

Online javno dostopni katalogi in sistemi za odkrivanje informacij

David Wells

    Članek predstavlja pregled računalniških kataložnih sistemov, zasnovanih za uporabo v knjižnicah. Sisteme za odkrivanje informacij vidi na isti poti kot starejše online javno dostopne kataloge (OPAC), ki jih bodo sčasoma nadomestili, tako glede tehnološkega razvoja kot uporabniških scenarijev. Oriše zgodovino online javno dostopnih katalogov in sistemov za odkrivanje informacij od njihovega izvora v avtomatizaciji knjižnic v šestdesetih letih prejšnjega stoletja vse do danes in razišče glavne tehnične standarde, ki so se oblikovali skozi razvoj.

    Nadaljujte z branjem

    30. 5. 2012
    Bibliotekarstvo in informacijska znanost

    Plaidoyer za prenovljeno teorijo informacij

    Tvrtko-Matija Šercar

      Informacije so del “spektruma” podatki-informacije-znanje-modrost (PIZM). “Spektrum” je v optiki pramen mavričnih barv, ki nastane pri prehodu bele svetlobe skozi stekleno prizmo. Spoznanja številnih znanosti, povezana s podatki, informacijami, znanjem, razumevanjem pomena, spominom, inteligenco, zavednim in modrostjo terjajo prenovljeno teorijo informacij, ki naj bi bila splošno veljavna in uporabna.

      Nadaljujte z branjem