Različnost jezikov in pisav v sistemu COBISS

Tadeja Brešar
Prenesi PDF

Avtorica predstavlja projekt Poenotenje uporabe kod za jezike in pisave v COBISS.Net, ki je bil v IZUM-u zaključen v novembru 2007. Zaradi sprememb v šifrantu za jezik je bilo treba izvesti konverzijo kodiranih podatkov o jeziku. Kode za jezik besedila se uporabljajo med drugim za krmiljenje pisave bibliografskih podatkov na različnih prikazih. Ker so se spremenile ravno kode za južnoslovanske jezike in se je sprememba zato nanašala na velik dela knjižničnega gradiva s tega območja, je bilo treba pripraviti nov algoritem za krmiljenje pisave in ga vključiti v vse segmente programske opreme COBISS.

Ključne besede
ISO 639-2 | jeziki | konverzije bibliografskih baz podatkov | pisave | programska oprema COBISS
https://doi.org/10.3359/oz0704213

Sorodne objave

6. 9. 2024
Katalogizacija, Zgodovina

Prilog istraživanju razvoja bibliografske djelatnosti u Bosni i Hercegovini (1955-2001)

Džejla Khattab, Lejla Hajdarpašić, Senada Dizdar

U Bosni i Hercegovini 1945. godine donesena su dva propisa: Uredba o obaveznom dostavljanju štampanih stvari na području Bosne i Hercegovine i Uredba o Narodnoj biblioteci Federalne Bosne i Hercegovine, koja su postavila zakonske temelje za izradu bibliografije Bosniaca. Kasnije se u Bosni i Hercegovini, a tragom osnivanja Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine, 1955. godine pokreće i prvi bosanskohercegovački časopis iz oblasti bibliotekarstva: Bilten Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine i Narodne biblioteke Narodne Republike Bosne i Hercegovine, preimenovan najprije u Bibliotekarstvo: Časopis Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine, a zatim u Bibliotekarstvo: Godišnjak Društva bibliotekara Bosne i Hercegovine.

Nadaljujte z branjem

23. 7. 2024
Katalogizacija

Vrednotenje normativne baze podatkov CONOR.SI s stališča visokošolskih katalogizatorjev

Urška Zupančič, Marija Petek

Normativna kontrola predstavlja pomemben del katalogizacije. Normativna baza podatkov CONOR.SI vključuje normativne zapise za osebna imena in imena korporacij, ki se pojavljajo kot avtorji v bibliografskih zapisih, in omogoča med drugim identifikacijo avtorjev. Namen raziskave je bil ugotoviti mnenja visokošolskih katalogizatorjev o uporabnosti te zbirke pri njihovem delu, kakšne prednosti in pomanjkljivosti ima ter kako poteka kreiranje normativnih zapisov za korporacije. Raziskava je bila izvedena v obliki spletne ankete in intervjujev, sodelovalo je 73 katalogizatorjev iz visokošolskih knjižnic. Rezultati kažejo, da je večina anketirancev zadovoljna z bazo podatkov.

Nadaljujte z branjem

15. 11. 2023
Katalogizacija

RDA v peti informacijski dobi: entiteta, identiteta, kontrola

Gordon Dunsire

Za peto informacijsko dobo je značilno vseprisotno zajemanje družbenih transakcij v eksploziji trajnega kulturnega spomina. Oseba, ki prispeva v družbene medije, je akter, ki ustvarja digitalne kulturne artefakte. Internet stvari, osebnih naprav za zajemanje, ustvarjanje, prenos in izdajanje informacij pomeni, da je vsakdo lahko avtor, založnik, distributer z močnim vplivom na tradicionalne načine normativne kontrole. Osredotočenost normativne kontrole se premika od nudenja enoznačne oznake za posameznika ali skupino k opisu posameznika kot primera razreda, kot entitete.

Nadaljujte z branjem

10. 10. 2023
COBISS.net, Katalogizacija

Značaj i primjena normativne kontrole u savremenim bibliotečkim katalozima: sa kratkim osvrtom na uvođenje normativne kontrole ličnih imena u sistem COBISS.CG

Vjenceslava Ševaljević

Rad opisuje i ističe značaj normativne kontrole ličnih imena u razvoju bibliotečkih kataloga. U uvodnom dijelu rada predstavljen je istorijski pregled razvoja normativne kontrole u svjetskom bibliotekarstvu, najvažnije bibliotečke konferencije koje su razmatrale ovu tematiku, kao i način funkcionisanja normativne kontrole u svijetu i u bibliotečko-informacionim sistemima koji djeluju na platformi COBISS.

Nadaljujte z branjem

20. 9. 2023
COBISS.net, Katalogizacija

Možnosti prihodnjega razvoja normativnih podatkov v sistemu COBISS

Andreja Krajnc Vobovnik

Z uvajanjem modela IFLA LRM (IFLA Library Reference Model) je pomen normativne kontrole vse večji, saj bodo imeli normativni podatki ključno vlogo v mreži povezanih podatkov. Zato bo priprava normativnih podatkov pripomogla k lažji implementaciji modela IFLA LRM in bo koristna pri prehodu na RDA (Resource Description and Access). V prispevku je predstavljen pregled stanja normativnih podatkov v sistemu COBISS.net s poudarkom na slovenskem sistemu COBISS.SI.

Nadaljujte z branjem

28. 7. 2023
Katalogizacija

COBIB.SI: prirast bibliografskih zapisov v letu 2021

Ema Dornik

V članku so podrobneje predstavljeni podatki o prirastu bibliografskih zapisov za leto 2021, in sicer na letni in mesečni ravni. V analizo smo vključili 177.705 bibliografskih zapisov iz baze COBIB.SI, ki jih je prispevalo 543 katalogizatorjev. V zadnji četrtini leta je bilo kreiranih 28 % bibliografskih zapisov. Največ bibliografskih zapisov je bilo kreiranih v torek, 9. 2. 2021, in to 1.015, sicer pa je torek tudi na letni ravni najproduktivnejši dan v tednu.

Nadaljujte z branjem

11. 7. 2023
Katalogizacija

Francija v bibliografski tranziciji: potek in razvojni vidiki

Christelle Gianolio, Emmanuel Jaslier, Annick Le Follic, Françoise Leresche, François Pichenot, Florence Tfibel, Claire Toussaint

Članek obravnava trenutno stanje bibliografske tranzicije v Franciji ter pristop in organizacijo, ki sta bila uporabljena za uskladitev knjižničnih katalogov s tehnologijami semantičnega spleta in bibliografskimi podatki na spletu. Zastavljeni cilji se lahko dosežejo z uporabo katalogizacije z entitetami, ki temelji na modelu IFLA LRM.

Nadaljujte z branjem

28. 1. 2022
Katalogizacija

Implementacija modela LRM: konceptualna zasnova uporabniškega vmesnika za katalogizacijo

Mihela Pauman Budanović, Maja Žumer

Spremembe v konceptualizaciji bibliografskih podatkov, ki jih je povzročila uvedba modela IFLA LRM, so močno vplivale na razvoj in reorganizacijo katalogizacijskih načel in pravil, bibliografskih formatov in bibliografskih informacijskih sistemov. Kljub temu pa pri implementaciji LRM še vedno primanjkuje smernic in primerov praks, ki bi pokazale, kako vse komponente modela dosledno implementirati v katalogizacijske sisteme, kar smo poskušali obravnavati s predlogom konceptualne zasnove uporabniškega vmesnika za katalogizacijo na osnovi modela LRM.

Nadaljujte z branjem