Članek obravnava trenutno stanje bibliografske tranzicije v Franciji ter pristop in organizacijo, ki sta bila uporabljena za uskladitev knjižničnih katalogov s tehnologijami semantičnega spleta in bibliografskimi podatki na spletu. Zastavljeni cilji se lahko dosežejo z uporabo katalogizacije z entitetami, ki temelji na modelu IFLA LRM.
Knjižnični katalogi uporabnikom omogočajo iskanje knjižničnega gradiva na različne načine. Pogoj za uspešno in učinkovito iskanje je, da so bibliografski in normativni zapisi izdelani v skladu s katalogizacijskim pravilnikom, da so zapisi popolni in natančni.
Katalogizacijska pravila močno vplivajo na kakovost bibliografskih podatkov, ker jih je treba preslikati v podatkovni format sistema, kar je očitno tudi pri sistemu COBISS. Ob tem pa ostaja ključna vloga katalogizatorja.
S porastom digitalne tehnologije in posledično s pojavom novih medijev je predmet serijskih publikacij dobil neslutene razsežnosti. To je povzročilo širitev standarda za bibliografski opis serijskih publikacij ISBD(S) v standard za bibliografski opis serijskih publikacij in virov v nadaljevanju ISBD(CR), ki je z vpeljavo integriranih virov porušil ustaljeno dihotomijo serijskih in monografskih publikacij.
V prispevku je prikazana problematika katalogizacijskih pravil, ki se uporabljajo v okviru sistema vzajemne katalogizacije COBISS na področju Slovenije. Zastarelost katalogizacijskih pravil (PPIAK in AIK), nedokumentiranost dopolnitev, sprememb in katalogizacijske prakse v obdobju zadnjih 14 let povzroča v času hitrih tehnoloških sprememb vedno več težav v procesu razvoja in delovanja COBISS-a.