Avtorski proces v spletnem okolju: primer sistematizacije dopolnilne programske opreme
Čeprav je avtorski proces v spletnem okolju podprt z vrsto programskih pripomočkov, je lahko avtor postavljen v situacije, ki terjajo izdelavo dopolnilne programske opreme. Ker imajo te situacije lastnost ponovljivosti, se lahko odločimo za sistematizacijo dopolnilne programske opreme za reševanje izbranih kategorij problemov. S sistematizacijo želimo poiskati rešitev, ki bi omogočala reševanje sedanjih problemov, za katere smo že izdelali programe, in reševanje prihodnjih problemov. Prispevek obravnava oblikovanje več programskih sistemov, s katerimi rešujemo izbrane kategorije problemov v avtorskem procesu. Vsi podani sistemi so tudi dejansko izdelani in se uporabljajo v avtorskem procesu v spletnem okolju.
Ključne besede
- Leto: 2008
- Letnik (številka): 13 (2)
- Objavljeno: 30. 6. 2008
- Številka prispevka: /
Sorodne objave
Dostopnost za ranljive skupine v Arhivu Republike Slovenije
Ena ključnih nalog v projektu e-ARH.si: ESS 2016-2020/2021 je bila zagotavljanje dostopnosti za ranljive skupine. Za dosego tega cilja smo v projektno ekipo vključili osebe z oviranostmi. V okviru tega projekta je bilo prilagojenih več kot 2100 tipsko različnih enot arhivskega gradiva, prav tako smo za ranljive skupine prilagodili spletne strani vseh šestih pokrajinskih arhivov.
Izzivi pristopov k izboljševanju spletne dostopnosti
Koncept spletna dostopnost podaja izhodišča za zagotovitev dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij za vse uporabnike, zlasti pa za osebe z različnimi oblikami oviranosti. Zakon o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij javnih organov (ZDSMA) iz leta 2018 predstavlja uredbo minimalne harmonizacije in je povzetek direktive EU. Čeprav je od sprejetja tega zakona minilo že nekaj let, je stanje v Sloveniji še vedno razmeroma nerazvito.
Zgodovinska vloga operacijskega sistema VMS pri razvoju COBISS-a
V prispevku se z nekaj zgodovinske distance spomnimo na razmere, ki so pripeljale do tega, da je operacijski sistem VMS postal podlaga za potrebe razvoja in implementacije nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema COBISS.
Digitalna humanistika: modna muha ali naš (bibliografski) vsakdan?
Članek predstavlja in analizira izbrane projekte in raziskovalne iniciative s področja digitalne humanistike, v katere so aktivno vključene knjižnice in druge dediščinske ustanove. Ti ambiciozni globalni projekti dopolnjujejo obstoječa znanja o splošnih in specifičnih družbenih in kulturnozgodovinskih fenomenih ter pisni kulturni dediščini z uporabo spletnih aplikacij in orodij ter kolaborativnega, lokacijsko neodvisnega raziskovalnega pristopa.
Reaktivno programiranje
Zaradi velikega števila naprav, povezanih v splet, in mnogih končnih uporabnikov, ki želijo nenehno razpoložljivost in hitro odzivnost aplikacij, so potrebni novi pristopi pri programiranju. V članku predstavljamo koncept reaktivnega programiranja, njegove temeljne lastnosti ter reaktivne rešitve in mikrostoritve, ki temeljijo predvsem na asinhronem pristopu.
SharePoint dnevi 2016 in Exchange
Na Bledu je 24. in 25. novembra 2016 v organizaciji podjetja Kompas Xnet, d. o. o., potekala največja konferenca SharePoint v Sloveniji z naslovom SharePoint dnevi 2016 in Exchange.
Konferenca Web Summit 2017
Od 6. do 9. novembra 2017 je v Lizboni potekala konferenca Web Summit, ki združuje 23 različnih tematskih konferenc s tehnološkega in sorodnih področij.
Konferenca Thrive 2017
V organizaciji podjetja Kompas Xnet je 8. in 9. novembra 2017 v Rimskih termah potekala konferenca, ki se je v preteklih letih imenovala SharePoint dnevi, zdaj pa se je zaradi svoje obsežnosti preimenovala v Thrive Conference 2017.
Informatika v javni upravi 2016
Konferenca Informatika v javni upravi je potekala 5. in 6. decembra 2016 v Kongresnem centru Brdo pri Kranju. Rdeča nit konference je bila Digitalna preobrazba javne uprave – GaaS.
CRIS in JSON
Spletne aplikacije E-CRIS, ki predstavljajo raziskovalno dejavnost držav, vključenih v sistem COBISS.Net, omogočajo dostop do podatkov v formatu XML, prilagojenem za komunikacijo med računalniki. Do podatkov dostopajo interne aplikacije IZUM-a in tudi različne aplikacije znanstvenih institucij. V letu 2016 smo jim omogočili dostop do razširjenega nabora podatkov v formatu JSON.
