Povezanost informacijske znanosti in psihologije na primeru paradoksa modrosti (1. del)
Modrost je ena izmed številnih človekovih mentalnih sposobnosti. Mentalno vitalnost stereotipno povezujemo z mladostjo, mentalni upad pa s starostjo. Toda cena modrosti je tudi staranje. Povezanost nevrološkega upadanja (senilnost, demence) in razvoja modrosti med staranjem imenujemo paradoks modrosti. Razvoj interdisciplinarnih raziskav slabša predsodek o vodilni in sintetični vlogi filozofije. Informacijska znanost brez (nevro)psihologije sploh ni mogoča kot znanost, saj imajo informacijski pojavi, procesi in strukture trdne možganske (anatomsko-fiziološke) in psihične osnove. Nobena človekova mentalna sposobnost z zaznavanjem vred ni mogoča brez spomina in prepoznavanja vzorcev. Vzorec, shranjen v spominu možganov, deluje kot privlačevalec (atraktor), tako da tudi majhni deli mreže nevronov samodejno vzbudijo zadevno spominsko stanje v celoti.
Ključne besede
- Leto: 2021
- Letnik (številka): 26 (1-2)
- Objavljeno: 23. 4. 2021
- Številka prispevka: 2126002
Sorodne objave
Raziskava ARIS o odprti znanosti v Sloveniji
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) je spomladi leta 2025 izvedla raziskavo o uresničevanju načel odprte znanosti, s katero je želela pridobiti podatke za oceno vpeljanosti odprte znanosti v prakso raziskovalnih organizacij v letu 2024.
Predmetna obrada i izrada paremiološkog tezaurusa suvremenih hrvatskih poslovica
Cilj je ovoga rada bio predmetno obraditi korpus suvremenih hrvatskih poslovica terminima u denotativnom (doslovnom) i konotativnom (prenesenom) značenju te na temelju korištenih termina izraditi dvostruki tezaurus suvremenih hrvatskih poslovica koji će biti korišten za pretraživanje na Portalu hrvatskih poslovica.
Kako nastajajo spletni arhivi: tehnični vidiki zajemanja spletnih vsebin
Spletni arhivi so zbirke podatkov, ki so rezultat prizadevanj knjižnic in drugih sorodnih ustanov za trajno ohranjanje spletne dediščine. Pogosto vsebujejo velike količine gradiva, ki je s spleta shranjeno z uporabo spletnih robotov, s stališča uporabe pa so spletni arhivi pogosto nepredvidljivi, netransparentni in nekonsistentni viri podatkov, ki vsebujejo številne vsebinske vrzeli.
Online javno dostopni katalogi in sistemi za odkrivanje informacij
Članek predstavlja pregled računalniških kataložnih sistemov, zasnovanih za uporabo v knjižnicah. Sisteme za odkrivanje informacij vidi na isti poti kot starejše online javno dostopne kataloge (OPAC), ki jih bodo sčasoma nadomestili, tako glede tehnološkega razvoja kot uporabniških scenarijev. Oriše zgodovino online javno dostopnih katalogov in sistemov za odkrivanje informacij od njihovega izvora v avtomatizaciji knjižnic v šestdesetih letih prejšnjega stoletja vse do danes in razišče glavne tehnične standarde, ki so se oblikovali skozi razvoj.
Dialektično premišljevanje o znanstvenih in strokovnih e-revijah
Predstavljeni so prispevki udeležencev s posvetovanja o znanstvenih in strokovnih publikacijah o stanju e-revij na začetku 90-ih let prejšnjega stoletja, ki je bilo v Institutu informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) v decembru 1991. Eden od poudarkov je na IZUM-ovem e biltenu, ki je bil vpisan v enega prvih imenikov e-revij in drugih e-glasil v svetu iz istega leta. Komunikacija je osnova znanstvenega napredka, predvsem e-revije.
Potegavščine, miti in predsodki v znanosti: primer Pierra Trémauxa
Pregledovanje literature je neločljiv del raziskovalnega dela. Zgodba o Pierru Trémauxu (1818–1895) ponazarja, kako faktorji, kot so potegavščine, novinarske race, neresnične pripovedi, miti in predsodki, ki ne spadajo v znanost, težave pri dojemanju in sprejemanju novih znanstvenih paradigem ter tudi počasno in geografsko omejeno širjenje znanstvenih spoznanj in posledično neinformiranost o znanstvenih odkritjih drugje po svetu, škodijo ekologiji znanstvenega komuniciranja in informiranja.
Antropologija informacij: transdisciplinarno podpolje informacijske znanosti
Antropologija informacij in tehnologij ter kiborška antropologija v tem hipu nastajata po stranski poti. Antropologija informacij in tehnologij je uporaba antropološkega pristopa v informacijski znanosti, velja pa tudi obratno: informacijska znanost naj bi bila ena izmed najpomembnejših antropoloških znanosti.
John M. Budd: Self-examination – The present and the future of librarianship
V knjigi Samopreiskovanje: sedanjost in prihodnost nadaljuje Budd svoj filozofski diskurz iz knjige Znanje in spoznavanje v knjižnični in informacijski znanosti, za katero je leta 2002 prejel nagrado Highsmith za knjižničarsko literaturo.
Informacijska ekologija: 2. del članka Plaidoyer za prenovljeno teorijo informacij
Medtem ko je bil prvi del članka osredotočen na semiotični vidik teorije informacij, izhaja drugi del iz matematičnega epidemiološkega modela oz. iz predstave o širjenju informacij kot nalezljive bolezni.
Nova uloga seoskih biblioteka u savremenom bibliotekarstvu
U radu se ukazuje na stanje u srpskim seoskim bibliotekama, ukazuje se na to da seoske biblioteke ne prate razvoj bibliotečko-informacione delatnosti biblioteka u Srbiji i da seoske, kao i javne biblioteke u gradovima, imaju mali broj korisnika poljoprivrednika.
