Potegavščine, miti in predsodki v znanosti: primer Pierra Trémauxa
Pregledovanje literature je neločljiv del raziskovalnega dela. Zgodba o Pierru Trémauxu (1818–1895) ponazarja, kako faktorji, kot so potegavščine, novinarske race, neresnične pripovedi, miti in predsodki, ki ne spadajo v znanost, težave pri dojemanju in sprejemanju novih znanstvenih paradigem ter tudi počasno in geografsko omejeno širjenje znanstvenih spoznanj in posledično neinformiranost o znanstvenih odkritjih drugje po svetu, škodijo ekologiji znanstvenega komuniciranja in informiranja. Trémaux in njegovo delo sta znana le na osnovi dopisovanja med Karlom Marxom (1818–1883), ki je mislil, da je knjiga imenitna, in Friedrichom Engelsom (1820–1895), ki je menil, da je knjiga slaba. Trémauxa ni v nobeni standardni zgodovini biologije, čeprav je s svojim delom predvidel nekatere teorije, ki so jih kot svoje predstavili drugi. Tu gre predvsem za teorije prekinjenega ravnotežja, filogenetsko drevo, speciacijo in posledično vpliv na teorije ras. Z metodološkega vidika naj bi bil glavni izsledek tega prikaza domneva, da so rasne teorije sofisticirano ideološko sredstvo za opravičevanje hegemonije, imperializma in kolonializma, nacionalizma in diskriminacije skupin in posameznikov ter drugih oblik krivičnega svetovnega reda med narodi, rasami in posamezniki v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, v smislu, da so nekatere nacije, rase in posamezniki boljši kot drugi, namesto da bi prispevale k pojasnjevanju razlik med njimi brez kakršnega koli vrednotenja.
Sorodne objave
Predstavljeni so prispevki udeležencev s posvetovanja o znanstvenih in strokovnih publikacijah o stanju e-revij na začetku 90-ih let prejšnjega stoletja, ki je bilo v Institutu informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) v decembru 1991. Eden od poudarkov je na IZUM-ovem e biltenu, ki je bil vpisan v enega prvih imenikov e-revij in drugih e-glasil v svetu iz istega leta. Komunikacija je osnova znanstvenega napredka, predvsem e-revije.
Nadaljujte z branjem
Modrost je ena izmed številnih človekovih mentalnih sposobnosti. Mentalno vitalnost stereotipno povezujemo z mladostjo, mentalni upad pa s starostjo. Toda cena modrosti je tudi staranje. Povezanost nevrološkega upadanja (senilnost, demence) in razvoja modrosti med staranjem imenujemo paradoks modrosti.
Nadaljujte z branjem
Diseminacija se izkaže za zahteven proces, ki vodi k vprašljivim rezultatom, če je neustrezno zastavljen in usmerjan. Raznolikost pogledov na diseminacijo v raziskovalnih okoljih in v družbi nasploh ne prispeva k poenostavitvi procesa. V takšni situaciji je naravno najprej oblikovati solidno razumevanje koncepta in nato oblikovati model okolja za diseminacijo.
Nadaljujte z branjem
Diane Harley in Sophia Krzys Acord v posebni publikaciji Centra za študije in visoko šolstvo (CSHE – Center for Studies in Higher Education), ki deluje v okviru Kalifornijske univerze (Berkeley), prikazujeta enega od vidikov širšega projekta o prihodnosti znanstvenih komunikacij.
Nadaljujte z branjem
Med 2. in 5. junijem 2010 je v Aalborgu na Danskem potekala 10. mednarodna konferenca CRIS 2010 (10th International Conference on Current Research Information Systems) z naslovom Povezovanje znanosti z družbo: Vloga informacij o raziskovanju v družbi znanja (Connecting Science with Society: The Role of Research Information in a Knowledge-Based Society).
Nadaljujte z branjem
Panel je vodil državni sekretar v slovenskem Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo József Györkös, s prispevki pa so sodelovali Tibor Sabo (Ministrstvo za znanost in tehnološki razvoj Republike Srbije), Igor Radusinović (Ministrstvo za prosveto in znanost Črne Gore), Đorđe Markez (Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Srbske – BiH), Atanas Kočov (Svet za znanstveno-raziskovalno dejavnost Republike Makedonije), Aleksandr Dimchev (dekan Filozofske fakultete Univerze v Sofiji) in Orion Zavalani (Politehnična univerza Tirana).
Nadaljujte z branjem
Podatkovne baze so več kot le registri bibliografskih informacij, saj vsebujejo tudi informacije o zgodovini raziskav. Raziskave podatkovnih baz zajemajo pet sestavin: upravljanje, uporabo, analizo, zgodovino/sociologijo in metodologijo/epistemologijo. Razlikujemo strukturalni in sociološki pogled na podatkovne baze.
Nadaljujte z branjem
Leta 2005 je Hirsch razvil zdaj že povsod znan in uporabljen h-indeks – do sedaj najkrajši kvantitativni kazalnik kumulativnega vpliva in relevance rezultatov znanstvenega dela posameznega raziskovalca, raziskovalne skupine ali institucije (univerze, inštituti, revije itd.).
Nadaljujte z branjem
V prejšnji številki OZ sem prikazal Zeleno knjigo Evropske komisije (EK) o enotnem raziskovalnem področju v EU (ERA), ki jo povezujejo z dr. Janezom Potočnikom, komisarjem za znanost in raziskave.
Nadaljujte z branjem
ERA se razvija od leta 2000, ko je Evropska komisija (European commission – EC) v dokumentu Razvoj enotnega evropskega raziskovalnega področja (Towards a European Research Area) sprožila koncepcijo ERA.
Nadaljujte z branjem
