Bolnišnične knjižnice in storitve za paciente: primer URI Soča

Bolnišnične knjižnice so ključne za zagotavljanje strokovnih informacij zdravstvenemu osebju in podpori pri strokovnem ter raziskovalnem delu, pomembno vlogo pa imajo tudi pri podpori pacientom. Skladno s smernicami Mednarodne zveze knjižničnih združenj (IFLA) in drugimi standardi je njihova naloga omogočiti pacientom tudi dejavnosti, ki sproščajo in podpirajo proces zdravljenja. Ena teh je branje, ki med hospitalizacijo zmanjšuje stres ter spodbuja okrevanje. V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije Soča (URI Soča) deluje strokovna knjižnica, ki podpira raziskovalno delo in izobraževanje, obenem pa se s prilagojeno ponudbo posveča tudi pacientom. Prispevek opisuje projekt izgradnje knjižnične zbirke za paciente, poimenovane Knjižnica za paciente, in nekaterih drugih knjižničnih storitev za paciente z oviranostmi. Projekt je bil zasnovan, da bi spodbudil branje v bolnišničnem okolju. Izgradnja prenovljene zbirke je potekala med epidemijo COVID-19. Obstoječa zbirka je bila pregledana, dopolnjena, strokovno obdelana in umeščena v namenski prostor. Posebna pozornost je bila namenjena skupinam uporabnikov, ki klasičnih (tiskanih) knjig ne morejo uporabljati; omogočena jim je bila uporaba alternativnih načinov za branje. Strokovna knjižnica URI Soča z opisanimi dejavnostmi dopolnjuje terapevtske dejavnosti URI Soča in prispeva k izboljšanju psihološkega počutja pacientov. V prihodnosti načrtuje podoben projekt, namenjen pacientom na otroškem oddelku, ter dodatne dejavnosti, ki podpirajo branje in bralno kulturo v bolnišničnem okolju.

Sorodne objave

29. 5. 2025

Knjižnice

Portal Dobreknjige.si: v novo desetletje z novimi funkcionalnostmi

Luana Malec, Magda Vremec Ragusi

Portal Dobreknjige.si je spletna platforma, namenjena bralcem, ki iščejo priporočila za kakovostno leposlovje in strokovne knjige. Deluje kot nacionalni projekt slovenskih splošnih knjižnic, ki omogoča organizacijo branja, povezovanje bralcev in širjenje bralne kulture. Portal letno beleži več kot dva milijona ogledov, njegova uporaba pa narašča. Po desetih letih delovanja je bila prenova potrebna zaradi tehnološke zastarelosti, omejenih možnosti nadgradnje in prilagajanja sodobnim standardom.

Nadaljujte z branjem

21. 5. 2025

Družboslovje in humanistika, Knjižnice

Raziskovanje bralnih navad in bralne kulture slovenskih knjižničarjev: metodološka izhodišča

Sabina Fras Popović, Polona Vilar, Petra Javrh

Prispevek opisuje metodologijo raziskave bralnih navad in bralne kulture strokovnih in vodstvenih delavcev v slovenskih knjižnicah, ki je sicer del širše raziskave v projektu Bralni vzori: bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah in fakultetah ter splošnih knjižnicah. Gre torej za proučevanje vseh strokovnjakov, ki so vključeni in imajo vpliv na bralno pismenost in bralno kulturo, ter študentov za te poklice.

Nadaljujte z branjem

6. 6. 2024

Družboslovje in humanistika, Knjižnice

Implementacija projekta Knjižnice čustev v Mestni knjižnici Kranj – izkušnje in izzivi

Manca Štefe, Damjana Pečjak

Mestna knjižnica Kranj je osrednja območna knjižnica, ki med drugim izvaja programe za bralno pismenost, informacijsko opismenjevanje, vseživljenjsko učenje in medgeneracijsko sodelovanje. V tem kontekstu smo se priključili mednarodnemu projektu Knjižnice čustev z namenom vpeljave inovativne storitve spodbujanja branja.

Nadaljujte z branjem

9. 12. 2022

COBISS/Izposoja, Knjižnice

Spremljanje dolgov uporabnikov ter izterjava v splošnih knjižnicah: primer Mestne knjižnice Kranj

Darja Vajs Košir

Mestna knjižnica Kranj je večja slovenska splošna knjižnica, ki se, tako kot večina slovenskih knjižnic, ukvarja tudi s terjatvami do svojih uporabnikov. Pri izterjavi dolgov smo vključili tudi zunanjega izvajalca, Agencijo za upravljanje terjatev Prohit. Pred izterjavo z zunanjim izvajalcem najprej v knjižnici izpeljemo vrsto postopkov, da dolgove izterjamo sami. Te redno spremljamo in dolžnike o njih obveščamo ter jih opominjamo.

Nadaljujte z branjem

6. 12. 2022

Študije uporabnikov

Bralno vedenje študentov Univerze v Ljubljani v mobilnem okolju

Ksenija Rivo, Maja Žumer

Tuje raziskave poročajo o nizki uporabi mobilnih naprav za branje e-besedil med študenti, zato smo raziskali bralno vedenje pri uporabi mobilnih naprav med študenti UL. Ker so rezultati spletne ankete pokazali, da je nizka uporaba mobilnih naprav za branje e-gradiv značilna tudi za študente UL, smo želeli podrobneje raziskati razloge in ovire za uporabo mobilnih naprav za branje e-gradiv.

Nadaljujte z branjem

19. 10. 2021

Izobraževanje, Knjižnice

Strokovna samozavest pri spodbujanju bralne pismenosti

Sabina Fras Popović

V prispevku ugotavljamo pozitiven vpliv udeležbe na strokovnih dogodkih s področja bralne pismenosti in bralne kulture na krepitev strokovne samozavesti strokovnih delavcev v knjižnicah. Javni podatki kažejo dostopnost strokovnih dogodkov na področju spodbujanja bralne pismenosti in bralne kulture v Sloveniji. Praktiki se udeležujejo tovrstnih izobraževanj, a hkrati dvomijo v svojo usposobljenost za delo na področju spodbujanja in načrtovanja bralne pismenosti in bralne kulture.

Nadaljujte z branjem

20. 8. 2021

COBISS+, Študije uporabnikov

Uporabniška izkušnja v COBISS+

Katarina Švab, Tanja Merčun

Uporabniška izkušnja postaja vse pomembnejši vidik kakovosti storitev, produktov in tudi bibliografskih informacijskih sistemov. Ker primanjkuje celovitih raziskav uporabniške izkušnje v bibliografskih informacijskih sistemih, smo v okviru projekta pripravili anketni vprašalnik, ki zajema vse ključne dimenzije in vidike uporabniške izkušnje ter upošteva specifike bibliografskih informacijskih sistemov.

Nadaljujte z branjem

21. 5. 2020

COBISS, Knjižnice, Študije uporabnikov

Korisnici u COBISS okruženju – iskustva Narodne biblioteke Užice

Gordana Bacotić, Biljana Ristović

Narodna biblioteka Užice anketirala je 2019. godine svoje korisnike s ciljem da proveri koliko oni poznaju proces pretraživanja kataloga u aplikaciji COBISS/OPAC (sada COBISS+). Istraživanje se sastojalo iz sledećih segmenata: profil korisnika, najčešće korišćene pristupne tačke, korišćenje ekranskih saveta i olakšica pri pretraživanju i korisnička procena dobijenih rezultata. AA

Nadaljujte z branjem

3. 12. 2019

Izobraževanje, Knjižnice

Kompetencije knjižničara i informatologa: izazovi u vremenu društvenih i kulturnih promjena

Tatjana Aparac-Jelušić

U članku se raspravlja o kompetencijama knjižničara i informatologa, nesuglasju oko nazivlja te nastojanjima da se istražuju razni utjecaji na akademsko obrazovanje u polju informacijskih znanosti.

Nadaljujte z branjem

3. 12. 2019

Izobraževanje, Šolske knjižnice

Novi pristupi didaktici i uloga školskog knjižničara u obrazovnom procesu

Tatjana Aparac-Jelušić

U radu se donosi kritički osvrt na didaktičke pristupe i modele koji se razvijaju u sklopu ideje obrazovanja u 21. stoljeću. Problematiziraju se izazovi novih tehnologija i njihove primjene u nastavnim procesima te ukazuje na društvene promjene koje utječu na potrebu reformi obrazovnih sustava.

Nadaljujte z branjem