Raziskava ARIS o odprti znanosti v Sloveniji

Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) je spomladi leta 2025 izvedla raziskavo o uresničevanju načel odprte znanosti, s katero je želela pridobiti podatke za oceno vpeljanosti odprte znanosti v prakso raziskovalnih organizacij v letu 2024. K izpolnjevanju vprašalnika je bilo povabljenih 54 prejemnikov sredstev stabilnega financiranja, od katerih jih je anketo izpolnilo 41 oziroma 76 %. Raziskava obravnava vključevanje koncepta odprte znanosti v cilje, strategijo in poslanstvo raziskovalnih organizacij, zagotavljanje storitev v skladu z načeli odprte znanosti znotraj raziskovalnih organizacij, oblike nacionalnega in mednarodnega sodelovanja na področju odprte znanosti ter kvantitativne kazalnike odprte znanosti, povezane z odprtim objavljanjem, raziskovalnimi podatki in infrastrukturo. Eden od namenov raziskave je tudi spodbujanje uresničevanja načel odprte znanosti. Odprta znanost bo vključena med kazalnike širšega in celovitega sistema evalvacije znanstvenoraziskovalne dejavnosti in raziskovalnih organizacij v okviru stabilnega financiranja. Načela odprte znanosti so namreč ključna razsežnost odličnega in družbeno relevantnega raziskovanja.

Sorodne objave

16. 12. 2022

Družboslovje in humanistika, Znanost

Dialektično premišljevanje o znanstvenih in strokovnih e-revijah

Tvrtko-Matija Šercar

Predstavljeni so prispevki udeležencev s posvetovanja o znanstvenih in strokovnih publikacijah o stanju e-revij na začetku 90-ih let prejšnjega stoletja, ki je bilo v Institutu informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) v decembru 1991. Eden od poudarkov je na IZUM-ovem e biltenu, ki je bil vpisan v enega prvih imenikov e-revij in drugih e-glasil v svetu iz istega leta. Komunikacija je osnova znanstvenega napredka, predvsem e-revije.

Nadaljujte z branjem

23. 4. 2021

Bibliotekarstvo in informacijska znanost, Znanost

Povezanost informacijske znanosti in psihologije na primeru paradoksa modrosti (1. del)

Tvrtko-Matija Šercar

Modrost je ena izmed številnih človekovih mentalnih sposobnosti. Mentalno vitalnost stereotipno povezujemo z mladostjo, mentalni upad pa s starostjo. Toda cena modrosti je tudi staranje. Povezanost nevrološkega upadanja (senilnost, demence) in razvoja modrosti med staranjem imenujemo paradoks modrosti.

Nadaljujte z branjem

3. 12. 2019

Znanost

Potegavščine, miti in predsodki v znanosti: primer Pierra Trémauxa

Tvrtko-Matija Šercar

Pregledovanje literature je neločljiv del raziskovalnega dela. Zgodba o Pierru Trémauxu (1818–1895) ponazarja, kako faktorji, kot so potegavščine, novinarske race, neresnične pripovedi, miti in predsodki, ki ne spadajo v znanost, težave pri dojemanju in sprejemanju novih znanstvenih paradigem ter tudi počasno in geografsko omejeno širjenje znanstvenih spoznanj in posledično neinformiranost o znanstvenih odkritjih drugje po svetu, škodijo ekologiji znanstvenega komuniciranja in informiranja.

Nadaljujte z branjem

30. 9. 2011

Znanost

Dissemination of knowledge: process systematization and its implementation

Maksimiljan Gerkeš

Diseminacija se izkaže za zahteven proces, ki vodi k vprašljivim rezultatom, če je neustrezno zastavljen in usmerjan. Raznolikost pogledov na diseminacijo v raziskovalnih okoljih in v družbi nasploh ne prispeva k poenostavitvi procesa. V takšni situaciji je naravno najprej oblikovati solidno razumevanje koncepta in nato oblikovati model okolja za diseminacijo.

Nadaljujte z branjem

30. 6. 2011

Znanost

Peer Review in Academic Promotion and Publishing

Franci Pivec

Diane Harley in Sophia Krzys Acord v posebni publikaciji Centra za študije in visoko šolstvo (CSHE – Center for Studies in Higher Education), ki deluje v okviru Kalifornijske univerze (Berkeley), prikazujeta enega od vidikov širšega projekta o prihodnosti znanstvenih komunikacij.

Nadaljujte z branjem

30. 9. 2010

SICRIS, Znanost

Konferenca CRIS 2010

Andrej Korošec, Darinka Šeško

Med 2. in 5. junijem 2010 je v Aalborgu na Danskem potekala 10. mednarodna konferenca CRIS 2010 (10th International Conference on Current Research Information Systems) z naslovom Povezovanje znanosti z družbo: Vloga informacij o raziskovanju v družbi znanja (Connecting Science with Society: The Role of Research Information in a Knowledge-Based Society).

Nadaljujte z branjem

31. 12. 2009

Znanost

Dostopnost informacij o raziskovalnih potencialih in rezultatih raziskovalnega dela za sodelovanje v regiji

Franci Pivec

Panel je vodil državni sekretar v slovenskem Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo József Györkös, s prispevki pa so sodelovali Tibor Sabo (Ministrstvo za znanost in tehnološki razvoj Republike Srbije), Igor Radusinović (Ministrstvo za prosveto in znanost Črne Gore), Đorđe Markez (Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Srbske – BiH), Atanas Kočov (Svet za znanstveno-raziskovalno dejavnost Republike Makedonije), Aleksandr Dimchev (dekan Filozofske fakultete Univerze v Sofiji) in Orion Zavalani (Politehnična univerza Tirana).

Nadaljujte z branjem

30. 6. 2008

Družboslovje in humanistika, Znanost

Z analizo podatkovnih baz do trajnih informacij o znanosti: odkrivanje raziskovalnega polja

Helmut M. Artus

Podatkovne baze so več kot le registri bibliografskih informacij, saj vsebujejo tudi informacije o zgodovini raziskav. Raziskave podatkovnih baz zajemajo pet sestavin: upravljanje, uporabo, analizo, zgodovino/sociologijo in metodologijo/epistemologijo. Razlikujemo strukturalni in sociološki pogled na podatkovne baze.

Nadaljujte z branjem

31. 3. 2008

Bibliometrija, Znanost

Hirschev h- in m-kazalnik za napoved znanstvene kariere

Tvrtko-Matija Šercar

Leta 2005 je Hirsch razvil zdaj že povsod znan in uporabljen h-indeks – do sedaj najkrajši kvantitativni kazalnik kumulativnega vpliva in relevance rezultatov znanstvenega dela posameznega raziskovalca, raziskovalne skupine ali institucije (univerze, inštituti, revije itd.).

Nadaljujte z branjem

30. 9. 2007

Znanost

The Commission’s green paper on the future of the ERA

Tvrtko-Matija Šercar

V prejšnji številki OZ sem prikazal Zeleno knjigo Evropske komisije (EK) o enotnem raziskovalnem področju v EU (ERA), ki jo povezujejo z dr. Janezom Potočnikom, komisarjem za znanost in raziskave.

Nadaljujte z branjem