31. 12. 2014
Svet na novi prelomnici – zabeležke ob branju knjig Capital in the Twenty-First Century Thomasa Pikettyja, The Entrepreneurial State Mariane Mazzucato in Karl Marx: A Nineteenth-Century Life Jonathana Sperberja
Kakšna je dinamika akumulacije in distribucije kapitala? Vprašanja o dolgoročnem razvoju neenakosti, koncentraciji bogastva in možnostih gospodarske rasti so v središču politične ekonomije. Vendar je do zadovoljivih odgovorov težko priti brez ustreznih podatkov in jasnih vodilnih teorij.
31. 12. 2013
Viktor Mayer-Schönberger and Kenneth Neil Cukier Big data: A Revolution That Will Transform How We Live, Work and Think
Ljudje predvsem razvijamo kulturo, ki vključuje tudi informacijsko tehnologijo in vsebino, nov izsledek tega razvoja pa so velikanske količine podatkov, t. i. masovni podatki (angl. big data).
31. 12. 2012
John M. Budd: Self-examination – The present and the future of librarianship
V knjigi Samopreiskovanje: sedanjost in prihodnost nadaljuje Budd svoj filozofski diskurz iz knjige Znanje in spoznavanje v knjižnični in informacijski znanosti, za katero je leta 2002 prejel nagrado Highsmith za knjižničarsko literaturo.
30. 9. 2012
Informacijska ekologija: 2. del članka Plaidoyer za prenovljeno teorijo informacij
Medtem ko je bil prvi del članka osredotočen na semiotični vidik teorije informacij, izhaja drugi del iz matematičnega epidemiološkega modela oz. iz predstave o širjenju informacij kot nalezljive bolezni.
30. 5. 2012
Plaidoyer za prenovljeno teorijo informacij
Informacije so del "spektruma" podatki-informacije-znanje-modrost (PIZM). "Spektrum" je v optiki pramen mavričnih barv, ki nastane pri prehodu bele svetlobe skozi stekleno prizmo. Spoznanja številnih znanosti, povezana s podatki, informacijami, znanjem, razumevanjem pomena, spominom, inteligenco, zavednim in modrostjo terjajo prenovljeno teorijo informacij, ki naj bi bila splošno veljavna in uporabna.
31. 12. 2010
Erik Qualman Socialnomics: How social media transforms the way we live and do business
V knjigi The long tail (ocena je bila objavljena v reviji Organizacija znanja, štev. 1–2, letn. 14, 2009) je Anderson ugotovil, da se je trg množične potrošnje spreobrnil v trg množičnih niš.
30. 6. 2010
Free – The future of radical price
Chris Anderson je avtor uspešnice Dolgi rep, objavljene leta 2006, sedaj pa je pred nami njegova nova knjiga Free – The future of radical price (New York: Hyperion) iz leta 2009. Govori o brezplačnih proizvodih in storitvah kot uspešni poslovni strategiji prihodnosti na digitalnih trgih interneta in svetovnega spleta po modelu korenito spremenjenega določanja cen (angl. freeconomics).
30. 9. 2009
Modrost kot predmet informacijske znanosti
Raziskave modrosti so postale popularne zlasti v zadnjih dveh desetletjih in splošno sprejeta definicija modrosti še ne obstaja, obstaja pa konsenz, da je modrost koncept, ki ga je mogoče preučevati z različnih vidikov, podobno kot informacije. Izvedena je metaanaliza izbranih virov s področja nevropsihologije in informacijske znanosti, ki priznavajo modrost kot legitimen predmet proučevanja. Za reševanje problemov in za prilagajanje na spremembe v okolju so bistvenega pomena inteligentnost, znanje in modrost ter spomin kot njihova psihična osnova.
30. 6. 2009
Chris Anderson: The long tail
V svoji knjigi The Long Tail: Why the Future of Business Is Selling Less of More (New York: Hyperion, 2006) predstavlja Chris Anderson radikalno novi model kulture in trgovine.
30. 6. 2008
ERIH – evropski referenčni seznam za humanistične vede
V eni od prejšnjih številk časopisa OZ smo opozorili na nastajanje Evropskega raziskovalnega prostora – ERA (European Research Area) in Globalnega raziskovalnega prostora – GLOREA (Global Research Area) [1], v tem prispevku pa bomo opozorili slovensko znanstveno javnost na razvoj Humanističnih ved v evropskem raziskovalnem prostoru – HERA (Humanities in the European Research Area) in na nastanek Evropskega referenčnega seznama za humanistične vede – ERIH (European Reference Index for the Humanities).
