31. 3. 2008
Hirschev h- in m-kazalnik za napoved znanstvene kariere
Leta 2005 je Hirsch razvil zdaj že povsod znan in uporabljen h-indeks – do sedaj najkrajši kvantitativni kazalnik kumulativnega vpliva in relevance rezultatov znanstvenega dela posameznega raziskovalca, raziskovalne skupine ali institucije (univerze, inštituti, revije itd.).
31. 12. 2007
Vloga kulturnega konteksta pri nastajanju knjižničnih informacijskih sistemov v mreži COBISS.Net
Ohranjanje kulturne raznolikosti je enako pomembno kot ohranjanje biološke raznolikosti. Ni države, ki bi jo lahko označili kot kulturno homogeno. Knjižnice so ključnega pomena za sožitje v večkulturnem okolju in za razvijanje medkulturne kompetence.
30. 9. 2007
Prispevek k filozofiji knjižničarstva in informacijske znanosti
Prispevek je spodbuda k debati in reševanju pomembnih vprašanj na več tesno povezanih področjih, kot so: prepad med filozofijo informacij in tistimi filozofijami in teorijami, ki so neupravičeno spregledane kljub relevantnosti za področje knjižničarstva in informacijske znanosti; znanje in modrost kot kategoriji informacijske znanosti; profesionalna odgovornost za filozofijo knjižničarstva in informacijske znanosti; povezanost računalništva z drugimi znanostmi kot nova znanstvena paradigma.
30. 9. 2007
The Commission’s green paper on the future of the ERA
V prejšnji številki OZ sem prikazal Zeleno knjigo Evropske komisije (EK) o enotnem raziskovalnem področju v EU (ERA), ki jo povezujejo z dr. Janezom Potočnikom, komisarjem za znanost in raziskave.
30. 6. 2007
Dr. Tvrtko Šercar
Tvrtko Šercar je diplomiral iz filozofije v Zagrebu in doktoriral iz političnih ved v Beogradu. Proučeval je kulturno-zgodovinske teme ter komuniciranje v znanosti.
30. 6. 2007
Green Paper: The European Research Area – New Perspectives (Brussels, 4. 4. 2007)
ERA se razvija od leta 2000, ko je Evropska komisija (European commission – EC) v dokumentu Razvoj enotnega evropskega raziskovalnega področja (Towards a European Research Area) sprožila koncepcijo ERA.
31. 3. 2007
Računalništvo, informacijska znanost in inženirstvo – zidaki nove znanstvene revolucije
Uvodnik št. 1, letn. 12 revije OZ.
30. 9. 2006
Filozofija bibliotekarstva in informacijske znanosti: ali sta bibliotekarstvo in informacijska znanost v filozofiji informacij dokončno pridobila ustrezen teoretični dom?
V filozofiji informacij (Philosophy of Information - PI) sta bibliotekarstvo in informacijska znanost (Library and Information Science - LIS) pridobila ustrezen teoretični okvir. Glavni zagovornik PI je Lucian Floridi. Floridi pokaže, da je v digitalni dobi PI imperativ filozofije same in da je LIS uporabna PI. Obstaja manj stališč proti in več stališč za Floridijevo ugotovitev, da je LIS uporabna PI.
30. 6. 2006
Digiteka – prispevek k razpravi o “digitalni knjižnici”
Avtor uvaja strokovni izraz “digiteka” kot ustreznejše poimenovanje za “digitalno” knjižnico. Predstavljene so funkcionalne in nefunkcionalne zahteve za ocenjevanje in izbor programske opreme na globalnem tržišču tovrstnih proizvodov, ki podpira vzpostavljanje, vzdrževanje in prezervacijo digiteke.
30. 9. 2005
National Intelligence Council. Mapping the global future
Na portalu ameriške osrednje obveščevalne agencije CIA (Central Intelligence Agency) je objavljeno poročilo Nacionalnega obveščevalnega sveta z naslovom Prikaz globalne prihodnosti (National Intelligence Council. Mapping the global future: Report of the National Intelligence Council’s 2020 Project/Based on Consultations With Nongovernmental Experts Around the World, December 2004).
