Podiplomski študij, ki ga je utemeljil in najdlje vodil profesor Težak, je v marsičem izjemna izobraževalna inštitucija. V času skoraj permanentnih reform izobraževalnega sistema bi nam lahko kritični pogled v ta študij, njegove uspehe in napake prihranil mnoga razočaranja.
Dva elementa sta, o katerih se razpravlja v odnosu do pomena in vloge dr. Boža Težaka, in sicer utemeljitev rednega izobraževanja informacijskih strokovnjakov, zlasti bibliotekarjev, in prispevek Boža Težaka k razvoju bibliotekarstva kot informacijske discipline.
Avtor opisuje prva stika s prof. Božom Težakom; prvi stik se je nanašal na multifunkcionalno eksperimentalno zgradbo in organizacijo (MEZO), drugi pa na študijsko poročilo o izvedljivosti svetovnega sistema znanstvenih informacij (UNISIST).
Težakov prvi obsežnejši članek “O resnici v naravoslovnih vedah “, objavljen v časopisu Nova Evropa takoj po diplomi leta 1931, izraza značilnosti univerzitetne atmosfere v Zagrebu, ki je bila tedaj pod vplivom dunajskega kroga in je prispevala tudi k dvema Nobelovima nagradama (Prelog, Ružička).
Hvala za priložnost, da se vsaj na kratko oddolžim prof. Težaku, o katerem je g. Pivec povedal veliko lepega.
Institut informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) in Zavod za informacijske studije Filozofske fakultete Sveučilista v Zagrebu sta 26. septembra 1997 v Mariboru organizirala znanstveni sestanek ob 90. letnici rojstva prof. Boža Težaka, enega od pionirjev na področju informacijskih dejavnosti, informacijske
znanosti in sorodnih ved.