31. 12. 2009
Trendi izobraževanja za delo v informacijskih dejavnostih
Skladno s spreminjanjem knjižnične dejavnosti v knjižnično-informacijsko dejavnost se na knjižničarskih šolah združuje tradicionalno bibliotekarsko izobraževanje z novimi informacijskimi vsebinami.
31. 3. 2007
Mariborska deklaracija o pomenu knjižnic za kakovost univerz
Akreditacija straši po Evropi, kjer jo razumejo kot „licenco za ubijanje”, saj ta ameriška praksa v evropskem prostoru ni običajna. Problem je stopnja avtonomije evropskih univerz, saj so pod nadzorom svojih držav, ki si prisvajajo tudi pristojnost akreditiranja.
31. 12. 2006
Pomen knjižnic pri evalvacijah in akreditacijah univerz v ZDA
Akreditacija je sestavni del avtonomije ameriških univerz, ki se skozi čas spreminja, vendar vse bolj pridobiva na pomenu. Če so bile prej knjižnice vrednotene predvsem po svojem obsegu, so sedaj bolj pomembni kazalci njihove dejavnosti kot jih definira ACRL: vloženi viri, rezultati dela, vplivi v okolju. Odločilno vlogo imajo knjižnični standardi, katerih razvoj je tesno povezan z akreditacijo.
31. 12. 2006
Pristop k evalvaciji na Univerzi v Ljubljani
Knjižnice so srce vsake univerze. Evropski standardi kakovosti visokošolskih institucij samoumevno poudarjajo pomen knjižnic. Na Univerzi v Ljubljani je uvedeno sistematično analiziranje in poročanje o stanju kakovosti (samoevalviranje), ki se nanaša tudi na knjižnice. Značilno je, da se knjižnicam pripisuje iz leta v leto večji pomen.
31. 12. 2006
Univerzitetne knjižnice v Albaniji
Nova Albanija je podedovala državno dirigiran visokošolski sistem, ki je razpadel, današnje univerze pa nastajajo in se razvijajo v neurejenih razmerah in ob nezadostnem financiranju. Knjižnice so še najbolje organizirane, čeprav zelo skromne.
31. 12. 2006
Univerzitetne knjižnice v Bolgariji danes
Programska oprema v bolgarskih univerzitetnih knjižnicah ni enotna. V okviru programa PHARE se je pred leti začel projekt vzajemnega kataloga bolgarskih univerzitetnih knjižnic. Zveza univerzitetnih knjižnic pripravlja skupno strategijo razvoja in si prizadeva za vključitev v mednarodne knjižnične informacijske mreže.
31. 12. 2006
Visokošolske knjižnice Univerze v Črni Gori
Tako kot se je Univerza Črne gore do reforme visokega šolstva razvijala kot ohlapna skupnost posameznih organizacijskih enot in članic Univerze z najvišjo stopnjo administrativne in organizacijske samostojnosti in neodvisnosti, tako se je tudi knjižnični sistem razvijal v isto smer – z osrednjo univerzitetno knjižnico, članico Univerze in knjižnicami fakultet in inštitutov, ki so povsem samostojno in neodvisno opravljale knjižnično dejavnost za institucijo, katere organizacijski del so.
31. 12. 2006
Visokošolske knjižnice v Črni Gori – kadri
Številni dejavniki, zaradi katerih se je zgodila hitra transformacija sodobnih visokošolskih knjižnic – razvoj informacijskih tehnologij, eksponentna rast znanosti, globalizacija kot svetovni proces in reforma Univerze – so naredili, da so knjižnice postale informacijski centri, ki omogočajo dostop do ogromnega števila virov znanja in informacijskih objektov, tako da so postale s svojim visoko izobraženim in specializiranim kadrom partnerji v procesu učnega in znanstvenoraziskovalnega dela akademske skupnosti.
31. 12. 2006
Repozitoriji učnega gradiva kot podpora Bolonjskemu procesu: pogled iz Hrvaške
Članek zagovarja tezo, da je uporaba novih učnih metod in vrednotenje uspešnosti akademskih ustanov neposredno odvisna od kakovosti učnih virov ter od pripomočkov in storitev, ki so na voljo učiteljem in študentom, pri čemer je treba sistemizirati sodelovanje učiteljev, pedagogov, knjižničarjev in informacijsko-(tele)komunikacijskih (IKT) strokovnjakov.
31. 12. 2006
Stanje akademskih knjižnic na teritoriju republike Makedonije
Visokošolske knjižnice v Makedoniji nimajo enotne programske opreme za avtomatizirano procesiranje knjižničnega gradiva. Država še nima lastnega univerzitetnega izobraževanja knjižničarjev.
